SI9600129A - Austenitic stainless steel particulary for wire fabricating - Google Patents

Austenitic stainless steel particulary for wire fabricating Download PDF

Info

Publication number
SI9600129A
SI9600129A SI9600129A SI9600129A SI9600129A SI 9600129 A SI9600129 A SI 9600129A SI 9600129 A SI9600129 A SI 9600129A SI 9600129 A SI9600129 A SI 9600129A SI 9600129 A SI9600129 A SI 9600129A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
inclusions
steel
less
composition
sio
Prior art date
Application number
SI9600129A
Other languages
English (en)
Inventor
Frederic Descaves
Original Assignee
Ugine Savoie Sa
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Family has litigation
First worldwide family litigation filed litigation Critical https://patents.darts-ip.com/?family=9478329&utm_source=***_patent&utm_medium=platform_link&utm_campaign=public_patent_search&patent=SI9600129(A) "Global patent litigation dataset” by Darts-ip is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
Application filed by Ugine Savoie Sa filed Critical Ugine Savoie Sa
Publication of SI9600129A publication Critical patent/SI9600129A/sl

Links

Classifications

    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C21—METALLURGY OF IRON
    • C21D—MODIFYING THE PHYSICAL STRUCTURE OF FERROUS METALS; GENERAL DEVICES FOR HEAT TREATMENT OF FERROUS OR NON-FERROUS METALS OR ALLOYS; MAKING METAL MALLEABLE, e.g. BY DECARBURISATION OR TEMPERING
    • C21D8/00—Modifying the physical properties by deformation combined with, or followed by, heat treatment
    • C21D8/06—Modifying the physical properties by deformation combined with, or followed by, heat treatment during manufacturing of rods or wires
    • C21D8/065—Modifying the physical properties by deformation combined with, or followed by, heat treatment during manufacturing of rods or wires of ferrous alloys
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/18—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing chromium
    • C22C38/40—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing chromium with nickel

Landscapes

  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Materials Engineering (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • Metallurgy (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Thermal Sciences (AREA)
  • Physics & Mathematics (AREA)
  • Manufacturing & Machinery (AREA)
  • Crystallography & Structural Chemistry (AREA)
  • Treatment Of Steel In Its Molten State (AREA)
  • Metal Extraction Processes (AREA)
  • Heat Treatment Of Steel (AREA)
  • Heat Treatment Of Strip Materials And Filament Materials (AREA)
  • Materials For Medical Uses (AREA)
  • Conductive Materials (AREA)

Description

UGINE SAVOIE
Avstenitno nerjavno jeklo, zlasti za izdelavo žice
Predloženi izum se nanaša na avstenitno nerjavno jeklo, zlasti za izdelavo žice, ki ima čistoto vključkov primerno za uporabo na področju vlečenja žice s premerom manjšim od 0,3 mm in na področju izdelovanja delov, ki so izpostavljeni obrabi.
Izraz nerjavna jekla uporabljamo za označevanje železovih zlitin, ki vsebujejo vsaj 10,5 % kroma. Drugi elementi so vključeni v sestavo jekel z namenom spreminjanja njihove zgradbe in njihovih lastnosti.
Avstenitna nerjavna jekla imajo definirano sestavo. Avstenitno zgradbo zagotovimo po transformaciji s toplotno obdelavo tipa hitrega gašenja.
Z metalurškega vidika je znano, da nekateri zlitinski elementi, ki so vključeni v sestavo jekel, pospešujejo pojav feritne faze z metalografsko strukturo kubično prostorsko centriranega tipa. Te elemente imenujemo alfageni. Vključujejo krom, molibden in silicij.
Drugi elementi, imenovani gamageni, pospešujejo pojav avstenitne faze z metalografsko strukturo kubično ploskovno centriranega tipa. Ti elementi vključujejo ogljik, dušik, mangan, baker in nikelj.
Na primer, na področju vlečenja je znano, da nerjavno jeklo, ki se ga uporablja za pridobivanje takoimenovane tanke žice s premerom manjšim od 0,3 mm, ne sme vsebovati vključkov, katerih velikost vodi do loma žice med vlečenjem.
Kadar izdelujemo avstenitna nerjavna jekla, kakor tudi v primeru vseh ostalih jekel, izdelanih z uporabo običajnih sredstev, ki so ekonomsko primerna za masovno proizvodnjo, je prisotnost vključkov sulfidnega ali oksidnega tipa sistematična in neizogibna. To je zaradi tega, ker lahko nerjavna jekla v tekočem stanju vsebujejo v raztopini, kot rezultat postopkov izdelave, vsebnosti kisika in žvepla manjše kot ali enake 100.10'4 %. Med ohlajanjem jekla v tekočem ali trdnem stanju se topnost elementov kisika in žvepla zmanjšuje in pridobimo tvorbeno energijo oksidov ali sulfidov. Sledi pojavitev vključkov, ki se po eni strani tvorijo s spojinami oksidnega tipa, ki vsebujejo kisikove atome in zlitinske elemente, ki zlahka reagirajo s kisikom, kot so kalcij, magnezij, aluminij, silicij, mangan in krom, in po drugi strani, spojine sulfidnega tipa, ki vsebujejo žveplove atome in zlitinske elemente, ki zlahka reagirajo z žveplom, kot so mangan, krom, kalcij in magnezij. Pojavijo se lahko tudi vključki, ki sestojijo iz mešanih spojin oksi-sulfidnega tipa.
Znanje tudi patent EP-A-0,567,365, ki se nanaša na avstenitno jeklo, ki vsebuje zlasti baker in kalcij združen s kisikom v visokem Ca/O razmerju, za tvorbo kovnih oksidov. Ti oksidi imajo sestave, ki ležijo na Al2O5-SiO2-CaO diagramu v bližini trojne točke anortit, gehlenit in pseudo-wollastonit. V tem dokumentu, ki se nanaša na jeklo z izboljšano obdelovalnostjo, so oksidi namenoma predstavljeni številčno.
Količino kisika, ki je v nerjavnem jeklu, je možno zmanjšati z uporabo močnih reducentov, kot so magnezij, aluminij, kalcij, titan ali kombinacija nekaj izmed njih, toda vsi ti reducenti vodijo do tvorbe vključkov bogatih na MgO, A12O5, CaO ali TiO2, ki so v obliki trdih kristaliziranih ognjevzdržnih materialov, ki se jih ne da deformirati pod pogoji valjanja nerjavnega jekla. Prisotnost teh vključkov vodi npr. do vpadov med vlečenjem in utrujenostnega loma v izdelkih, izdelanih z uporabo nerjavnega jekla.
Predmet izuma je izdelava avstenitnega nerjavnega jekla, ki ima izbrano čistoto vključkov, pri čemer lahko jeklo uporabljamo zlasti na področju vlečenja do premera manjšega od 0,3 mm in na področju izdelovanja delov, ki so izpostavljeni obrabi.
Predmet izuma je avstenitno nerjavno jeklo, za katerega je značilna naslednja utežna sestava:
- ogljik < 200.105 % -dušik < 200.10-5%
- 0,3 % < mangan < 4 %
- 14 % < krom < 23 %
- 5 % < nikelj <17%,
- 0,3 % < silicij < 2 %,
- žveplo < 10.10-7 %,
- 50.10-4 % < celokupni kisik < 120.K)4 %,
- 5.10-4 % < aluminij < 20.10-4 %,
- magnezij < 2.10-4 %
- 0,1.10-4 < kalcij < 5.10-4%
- titan < 5.10-2 %
- nečistote prisotne pri izdelavi, in v katerem imajo oksidni vključki, v obliki steklaste zmesi, naslednja utežna razmerja:
- 40 % < SiO2 < 60 %
- 5 % < MnO < 50 %
-1 % < CaO < 30 %
- 0,1 % < MgO < 20 %
- 3 % < A12O5 < 25 %
- 0,1 % < Cr2O5 < 10 %
Druge značilnosti izuma so:
- sestava jekla obsega 5.10-4 % ali manj žvepla
- sestava jekla nadalje obsega 3 % ali manj molibdena
- sestava jekla nadalje obsega 3 % ali manj bakra
- jeklo vsebuje, po toplem valjanju do premera večjega od 5 mm, po številu manj kot 5 oksidnih vključkov debeline večje od 10 μτη na površinski ploskvi 1000 mm2.
- jeklo vsebuje, po toplem valjanju do premera večjega od 5 mm, po številu manj kot 10 sulfidnih vključkov debeline večje od 5 /im na površinski ploskvi 1000 mm2.
Naslednji opis in priložene risbe, vsi podani kot neomejujoč primer, bodo jasno razložili izum.
Slika 1 oz. 2 predstavlja sliko primera debelega in razmeroma nedeformiranega vključka in sliko primera vključkov, ki jih vsebuje jeklo v smislu izuma.
Jeklo v smislu izuma vsebuje v svoji utežni sestavi 200.10-5 % ali manj ogljika, 200.10-2 % ali manj dušika, od 0,3 % do 4 % mangana, od 14 % do 23 % kroma, od 5 % do 17 % niklja, od 0,3 % do 2 % silicija, 10.10'J % ali manj žvepla, od 50.10-4 % do 120.10-4 % celokupnega kisika, od 5.10'4 % do 20. H) 4 % aluminija, 2.10’4 % ali manj magnezija, od 0,1.1()'4 % do 5.104 % kalcija in 5.1O'J % ali manj titana.
Ogljik, dušik, krom, nikelj, mangan in silicij so običajni elementi, ki omogočajo pridobivanje avstenitnega nerjavnega jekla.
Vsebnosti mangana, kroma in žvepla, izražene kot razmerje, so izbrane tako, da povečajo sulfide, ki se jih da deformirati, z dobro določenimi sestavami.
V smislu izuma zagotavljajo sestavni intervali elementov silicija in mangana, izraženi kot razmerje, prisotnost vključkov silikatnega tipa, ki so bogati na SiO2 in vsebujejo ne-zanemarljivo količino MnO.
K sestavi avstenitnega nerjavnega jekla lahko z namenom izboljšanja njegove korozijske odpornosti dodamo molibden.
Prav tako lahko k sestavi jekla v smislu izuma dodamo baker, ker izboljšuje lastnosti hladnega deformiranja in s tem stabilizira avstenit. Seveda pa je vsebnost bakra omejena na 3 %, da se izognemo težavam tople konverzije, kajti baker bistveno znižuje zgornjo temperaturno mejo za ponovno segrevanje jekla pred valjanjem.
V smislu izuma omogočajo intervali celokupnega kisika, aluminija in kalcija pridobitev vključkov manganatno silikatnega tipa, ki vsebujejo ne-nič frakcije A12O2 in CaO. Zlasti sta vsebnosti aluminija in kalcija večji od 0,1.10’4 %, tako da vsebujejo želeni vkljuČki 1 % ali več CaO in 3 % ali več Al2Or
V smislu izuma so vrednosti vsebnosti celokupnega kisika med 50 ppm in 120 ppm.
Pri vsebnosti celokupnega kisika manjši od 50 ppm kisik fiksira elemente magnezij, kalcij in aluminij in ne tvori oksidnih vključkov bogatih na SiO2 in MnO.
S vsebnostjo celokupnega kisika večjo od 120 ppm bo v sestavi oksidov več kot ali enako 10 % Cr,Or ki pospešuje kristalizacijo, ki pa seji želimo izogniti.
Vsebnost kalcija je manjša kot ali enaka 5.10'4 %, tako da želeni vključki ne vsebujejo več kot 30 % CaO.
Vsebnost aluminija je manjša kot ali enaka 20.1()'4 % zaradi tega, da preprečimo, da bi želeni vključki vsebovali 25 % ali več ΑΙ,Ο^, ki prav tako pospešuje kristalizacijo.
Razumljivo je, da potem, ko smo z uporabo običajnih in ekonomičnih postopkov izdelali jeklo, ki vsebuje vključke oksidnega in sulfidnega tipa, le to prečistimo z namenom odstranitve teh vključkov z uporabo postopka počasnega pretaljevanja s slabo ekonomsko učinkovitostjo, kot je vakuumsko pretaljevanje pod argonom ali elektro pretaljevanje pod žlindro.
Ti postopki pretaljevanja omogočajo le delno odstranitev že prisotnih vključkov z usedanjem v peči, ne da bi spremenili njihovo naravo in njihove sestave.
Izum se nanaša na avstenitno nerjavno jeklo, ki vsebuje vključke z namenoma pridobljeno izbrano sestavo, pri čemer je sestava v zvezi s celotno sestavo jekla na tak način, da fizikalne lastnosti teh vključkov pospešujejo njihovo deformacijo med toplo konverzijo jekla.
V smislu izuma vsebuje avstenitno nerjavno jeklo vključke določene sestave, ki imajo svojo točko zmehčišča blizu temperature valjanja jekla in takšne, da inhibirajo pojav kristalov, ki so pri temperaturi valjanja trši od jekla, kot so zlasti definirane spojine SiO2, v tridimitni, kristobalitni ali kvarčni obliki; 3CaO-SiO2; CaO; MgO; Cr2Oy, anorthit, mulit, gehlenit, korund, spinel tipa Al2O5-MgO ali Al2O3-Cr2O5-MnO-MgO; CaO-Al2O5; CaO-όΑΙ,Ο^; CaO-2Al2O^, TiO2.
V smislu izuma vsebuje jeklo v glavnem oksidne vključke s takšnimi sestavami, da tvorijo steklasto ali amorfno zmes preko vseh zaporednih operacij tvorbe jekla. Viskoznost izbranih vključkov je dovoljšna, da povsem inhibiramo rast kristaliziranih oksidnih delcev v nastalih vključkih v smislu izuma, saj je malo kratko-razdaljne difuzije in konvekcijske premestitve so znotraj oksidnega vključka zelo omejene. Ti vključki, ki ostanejo steklasti v temperaturnem območju toplih obdelovanj jekla, imajo tudi trdoto in modul elastičnosti, ki sta nižja od kristaliziranih vključkov ustrezne sestave. Vključki se tako še vedno dajo deformirati, stisniti in raztegnti med, npr., operacijo vlečenja in koncentracija napetosti v bližini vključkov se zelo zmanjša, kar znatno zmanjša tveganje, npr., pojava utrujenostnega loma ali lomov pri vlečenju.
V smislu izuma vsebuje avstenitno nerjavno jeklo takšne oksidne vključke definirane sestave, da njihova viskoznost v temperaturnem območju toplega valjanja jekla ni prevelika. Meja plastičnosti vključka je zaradi tega veliko manjša od tiste, ki jo ima jeklo pod pogoji toplega valjanja, med katerim so temperature splošno med 800 °C in 1350 °C. Oksidni vključki se tako med toplim valjanjem deformirajo istočasno kakor jeklo in po valjanju so ti vključki zaradi tega popolnoma raztegnjeni in zelo tanki, kar omogoča, da se izognemo kakršnemukoli problemu loma med npr. operacijo vlečenja.
V smislu izuma izdelamo zgoraj opisane vključke z običajnimi in visoko produktivnimi izdelovalnimi sredstvi v električnem jeklarskem obratu za nerjavna jekla, kot je električna peč, konverter za AOD ali VOD postopek, šaržna in kontinuirna livarska metalurgija.
Z običajnimi izdelovalnimi in livarskimi metodami, ki so opisane zgoraj, je porazdelitev velikosti vključkov preko surovega litega izdelka razmeroma neodvisna od njihove sestave. Zaradi tega najdemo enake velikosti in enake porazdelitve vključkov v teh jeklih pred toplim valjanjem.
V smislu izuma so spodnji oksidni vključki, ki imajo opisane ugodne lastnosti, sestavljeni iz steklaste zmesi SiO2, MnO, CaO, A12OJ7 MgO in Cr2O5 in v danem primeru sledi FeO in/ali TiO2, v naslednjih utežnih razmerjih:
- 40 % < SiO2 < 60 %
- 5 % < MnO < 50 %
-1 % < CaO < 30 %
- 0,1 % < MgO < 20 %
- 3 % < A12O2 < 25 %
- 0,1 % < Cr2O2 < 10 %
Če je vsebnost SiO2 manjša od 40 %, je viskoznost oksidnih vključkov prenizka in mehanizem rasti oksidnih kristalov ni inhibiran. Če je SiO2 več kot 60 %, se tvorijo zelo trdi in škodljivi delci silicijevega oksida v obliki tridimita ali kristobalita ali kvarca.
Vsebnost MnO med 5 % in 50 % dovoljuje veliko zmanjšanje v točki zmehčišča oksidne zmesi, ki vsebuje zlasti SiO,, CaO in A1,O2 in pospešuje tvorbo vključkov, ki ostanejo v steklastem stanju pod pogoji valjanja jekla v smislu izuma.
Če je vsebnost CaO manjša od 1 %, se tvori MnO-Al O5 ali kristali mulita. Kadar je vsebnost CaO večja od 30 %, se tvorijo kristali CaO-SiO2 ali (Ca, Mn) O-SiO2.
Če je vsebnost MgO večja od 20 %, se tvorijo kristali MgO; 2MgO-SiO2; MgO-SiO2; Al2-O2-MgO , ki so izredno trde faze.
Če je A12O5 manj kot 3 %, se tvorijo kristali vvollastonita in kadar je AI2O5 več kot 25 %, se pojavijo kristali mulita, anorthita, korunda, spinelov, zlasti tipa Al2OyMgO ali Al2O2-Cr2O5-MgO-MnO ali aluminati tipa CaO-6Al2O2 ali CaO-2Al2O5 ali CaOAl2O? aligehlenit.
Z več kot 10 % Cr2O2 se pojavijo tudi trdi kristali Cr2O2 ali Al2OJ-Cr2OJ-MgO-MnO, CaO-Cr2O2, MgO-Cr2Or
Po eni obliki izuma mora biti vsebnost žvepla manjša kot ali enaka 0,010 %, da dobimo sulfidne vključke z debelino, ki ni večja od 5 μτη v valjanem izdelku. Dejansko se dajo vključki tipa manganovega in kromovega sulfida popolnoma deformirati pod naslednjimi pogoji:
% < Cr < 30 % % < Mn < 60 % % < S < 45 %.
Vključke oksidnega in sulfidnega tipa splošno smatramo kot škodljive glede na delovne lastnosti na področju vlečenja tanke žice in na področju trajne nihajne trdnosti zlasti pri upogibu in/ali torziji. Običajno je, da okrakteriziramo koncentracijo vključkov oksidnega ali sulfidnega tipa z opazovanjem poliranega dela v vzdolžni smeri valjanja na strojno toplo valjani žici s premerom med 5 in 10 mm. Rezultat te okarakterizacije, izvedene po različnih standardih v odvisnosti od končne uporabe, imenujemo čistota vključkov.
Za vključek, opazovan na delu polirane valjane žice, merimo njegovo dolžino in debelino. Nato definiramo faktor oblike, ki ga tvori razmerje dolžine proti debelini. Za vključek, ki se zelo visoko deformira med operacijami valjanja, je faktor oblike splošno zelo visok, recimo lahko je tolikšen kot 10 ali 20, in vključek je posledično izredno tanek. Nasprotno pa je za vključek, ki se ne deformira ali je podvržen majhni deformaciji, značilen nizek faktor oblike, to je recimo reda 1 in zaradi tega ostane debelina vključka visoka in z enakim redom magnitude, kot je velikost originalnega vključka v surovem litem izdelku. Debelina vsakega opazovanega vključka v valjani žici bo posledično sprejeta preko celotnega preostalega opisa kot enostaven in učinkovit karakterizacijski kriterij za delovne lastnosti valjane žice.
Slika 1 oz. 2 predstavlja, v poliranem delu valjane žice s premerom 5,5 mm, primer zelo debelega in razmeroma nedeformiranega vključka in primer tankih in zelo visoko deformiranih vključkov, ki so v jeklu v smislu izuma.
Slika 1 kaže takoimenovan dvofazni mešan vključek, ki sestoji iz kristaliziranega centralnega dela A^O^-MgO tipa, označenega na sliki AlMg, ki se ga ne da deformirati in dveh končnih delov, označenih na sliki SiAlMg, ki sestojta iz faze, bogate na SiO2, A12O5 in MgO, ki se je ne da zelo deformirati. Ta vključek ima debelino 11 μτη, dolžino 40 μτη in je zlasti škodljiv za uporabe vlečenja ali izdelovaja delov, ki so izpostavljenih obrabi.
Slika 2 predstavlja štiri primere vključkov z debelinami manjšimi od 2 μτη in različnih dolžin, kot so tiste, kijih vsebuje jeklo v smislu izuma.
Zadnji vključki nimajo škodljivega učinka na uporabe vlečenja tanke žice s premerom manjšim od 0,3 mm ali delov, ki so izpostavljenih obrabi, kot so vzmeti, ojačitve gum.
Karakteristike vključkov so definirane s štetjem števila vključkov z debelino enako ali večjo, kot je podana dimenzija za vzorčno ploskev 1000 mm2 na površini.
Tabeli 1 in 2 spodaj predstavljata jekla, ki kažejo vpliv sestave jekla in sestave oksidnih vključkov na število vključkov podane debeline.
TABELA 1
Jeklo A B C D E F G
%C 0,093 0,065 0,067 0,093 0,060 0,055 0,083
%N 0,030 0,045 0,045 0,026 0,041 0,056 0,040
%Si 1,81 0,49 0,54 1,75 0,48 0,56 0,75
%Mn 1,32 0,26 0,30 1,25 0,58 0,53 1,08
%Cr 17,65 18,46 18,32 17,60 18,27 18,24 17,95
%Ni 7,85 8,49 8,47 7,75 8,61 8,57 8,30
%Mo 0,71 0,10 0,17 0,73 0,24 0,28 0,33
%Cu 0,22 0,32 0,33 0,15 0,48 0,51 0,25
cO ppm 25 40 48 28 129 138 65
Al ppm 43 10 8 26 25 13 18
Ca ppm 9 13 2 1 54 11 2
Mg ppm 1 1 1 3 2 1 1
Ti ppm 28 32 45 62 56 36 39
S ppm 31 25 46 40 279 286 126
narava vključkov %sio2 4 36 39 48 39 61 42
%CaO 'Λ J 24 16 2 36 2 13
%MnO 1 2 8 6 1 20 22
%A12Os 69 33 25 2 20 2 15
%MgO 21 2 4 40 2 1 3
%Cr2O3 2 3 8 2 2 14 5
1Θ
Število vkliučkov na strojno toplo valjani žici s premerom 5,5 mm
Jeklo
A B C D E F G ocena števila sulfidov z debelino > 5 μτη na 1000 mm2
17,6 ocena števila oksidov z debelino > 10 μτη na
1000 mm2 13,9 8 6 6,1 39 19 3,5
TABELA 2
Jeklo H I J K L M N O
%C 0,069 0,088 0,079 0,079 0,075 0,078 0,081 0,099
%N 0,045 0,030 0,035 0,039 0,048 0,058 0,056 0,034
%Si 0,51 1,71 0,78 0,83 0,69 0,63 0,66 0,68
%Mn 0,32 1,29 1,05 0,96 0,74 0,70 0,72 0,85
%Cr 18,39 17,75 17,80 17,60 18,52 18,52 18,50 17,65
%Ni 8,40 7,85 8,36 8,24 8,86 8,87 8,85 7,82
%Mo 0,17 0,69 0,29 0,17 0,15 0,17 0,15 0,32
%Cu 0,34 0,21 0,28 0,21 0,34 0,36 0,35 0,25
cO ppm 52 51 70 65 53 71 50 95
Al ppm 9 19 17 16 12 9 11 9
Ca ppm 5 1 2 2 2 2 2 2
Mg ppm 1 1 1 1 1 1 1 1
Ti ppm 35 15 22 23 30 18 25 23
S ppm 8 37 35 31 50 35 37 30
narava
vključkov %SiO2 45 54 45 46 47 49 48 50
%CaO 15 2 11 2 17 1 14 4
%MnO 10 14 25 42 8 38 11 30
%A12O2 22 7 12 5 24 3 18 7
%MgO 1 18 2 0,1 2 1 3 1
%Cr2O5 7 4 5 5 2 8 3 8
Število vključkov na strojno toplo valjani žici s premerom 5.5 mm
Jeklo H I J K L M N O
ocena števila sulfidov z debelino > 5 μιη na 1000 mm2 ocena števila oksidov z debelino > 10 μ,ιη na 1000 mm2
3,5 2,4 2,6 3,1
1,2 0
1,2 0,5
Tabela 1 predstavlja sestavo jekla, katerega smatramo, da je nezadovoljive kvalitete in tabela 2 predstavlja sestave jekla v smislu izuma, ki ima izredno čistoto vključkov.
Karakteristike vključkov se izražajo z dejstvom, da je v vzorčevanem območju 1000 mm2 prisotno manj kot 5 oksidnih vključkov z debelino večjo od 10 μιη. Sulfidni vključki, ki jih je na ploskvi 1000 mm2 po številu manj kot 10, imajo debelino večjo od 5 μιη.
Jeklo A ima majhno vsebnost celokupnega kisika in visoko vsebnost aluminija. Zaradi tega so vključki, ki jih vidimo v jeklu, izpraznjeni na SiO, in MnO in zelo bogati na A12O2 in MgO, kristaliziranega ΑΙ,Ο^-MgO spinelnega tipa. To je v toplo valjani žici izraženo s prisotnostjo številnih vključkov z debelino večjo od 10 μτη, t.j. približno 14 vključkov na 1000 mm2.
Jeklo B ima nizko vsebnost celokupnega kisika in visoko vsebnost kalcija. Navkljub sprejemljivi vsebnosti aluminija, vsebujejo opazovani vključki preveč AJ2O2 in to se izraža na toplo valjani žici s prisotnostjo debelih vključkov.
Jeklo C ima zmerno nizko vsebnost kisika, medtem ko so ostali elementi, kot so aluminij, kalcij in magnezij v sprejemljivih vsebnostih. To vodi do opažanja vključkov, ki vsebujejo premalo SiO,. Nadalje smo opazili, da je količina A12O5 reda 25 %. Opazovanih vključkov se ne da popolnoma deformirati pod pogoji valjanja in v valjani žici še vedno opazimo sledeče število vključkov ki se jih ne da deformirati.
Jeklo D ima, podobno kot je jeklo C, nizko vsebnost celokupnega kisika, toda visoko vsebnost aluminija in magnezija. V jeklu opazimo vključke, bogate z SiO2 in MgO, pri čemer se vključki ne dajo dovolj deformirati.
Jeklo E ima visoko vsebnost žvepla, ki povzroča pojav zelo veliko sulfidov, ki so razmeroma nedeformirani. Nadalje ima visoko vsebnost kisika, aluminija in kalcija. To vodi do pojava vključkov, ki vsebujejo malo SiO2, veliko CaO in zelo malo MnO. Teh vključkov se ne da zelo deformirati in so številni.
Jeklo F ima prav tako visoko vsebnost žvepla in kisika, toda vsebnosti aluminija in kalcija sta razmeroma nizki. V tem jeklu so vključki bogati z SiO2 in Cr2O5, kar vodi do pojava zelo trdih Cr2O3 kristalov in viskoznih SiO2 faz.
Jeklo G ima visoko vsebnost žvepla, ki se izraža s pojavom številnih sulfidov. Nadalje so ostale vsebnosti v sestavi v sprejemljivih intervalih in dobljeni oksidni vključki so v žici steklaste narave in se jih da deformirati, kot v jeklu v smislu izuma.
V primerih tabele 2 v smislu izuma opazimo, kadar je vsebnost aluminija manjša od 15.10'4 % in kadar je vsebnost kalcija manjša od 4.10’4 %, zelo izrazito zmanjšanje Števila grobih oksidnih vključkov z debelino večjo od 10 /im.

Claims (6)

  1. Patentni zahtevki
    1. Avstenitno nerjavno jeklo za izdelavo žice, ki ga lahko uporabimo na področju vlečenja do premera manjšega od 0,3 mm in na področju izdelovanja delov, ki so izpostavljenih obrabi, označeno s tem, da ima naslednjo utežno sestavo:
    - ogljik < 200.105 %
    - dušik < 200.10%
    - 0,3 % < mangan < 4 %
    -14 % < krom < 23 %
    - 5 % < nikelj < 17 %,
    - 0,3 % < silicij < 2 %,
    - žveplo < 10.107 %,
    - 50.10’4 % < celokupni kisik < 120.10'4 %,
    - 5.10'4 % < aluminij < 20.10’4 %,
    - magnezij < 2.10'4 %
    - 0,1.10-4 < kalcij < 5.10’4 %
    - titan < 5.10’J %
    - nečistote prisotne pri izdelavi, in v katerem imajo oksidni vključki, v obliki steklaste zmesi, naslednja utežna razmerja:
    - 40 % < SiO2 < 60 %
    - 5 % < MnO < 50 %
    -1 % < CaO < 30 %
    - 0,1 % < MgO < 20 %
    - 3 % < A12O5 < 25 %
    - 0,1 % < Cr2O2 < 10 %
  2. 2. Jeklo po zahtevku 1, označeno s tem, da njegova sestava obsega 5.10’5 % ali manj žvepla.
  3. 3. Jeklo po zahtevku 1, označeno s tem, da njegova sestava nadalje obsega 3 % ali manj molibdena.
  4. 4. Jeklo po zahtevku 1, označeno s tem, da njegova sestava nadalje obsega 3 % ali manj bakra.
  5. 5. Jeklo po zahtevku 1, označeno s tem, da vsebuje, po toplem valjanju do premera večjega od 5 mm, po številu manj kot 5 oksidnih vključkov z debelino večjo od 10 μτη na površinski ploskvi 1000 mm2.
  6. 6. Jeklo po zahtevku 1, označeno s tem, da vsebuje, po toplem valjanju do premera večjega od 5 mm, po številu manj kot 10 sulfidnih vključkov z debelino večjo od 5 μτη na površinski ploskvi 1000 mm2.
SI9600129A 1995-04-21 1996-04-19 Austenitic stainless steel particulary for wire fabricating SI9600129A (en)

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
FR9504782A FR2733252B1 (fr) 1995-04-21 1995-04-21 Acier inoxydable austenitique pour l'elaboration notamment de fil

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI9600129A true SI9600129A (en) 1996-10-31

Family

ID=9478329

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9600129A SI9600129A (en) 1995-04-21 1996-04-19 Austenitic stainless steel particulary for wire fabricating

Country Status (23)

Country Link
US (1) US5651937A (sl)
EP (1) EP0738783B1 (sl)
JP (1) JPH08337852A (sl)
KR (1) KR960037853A (sl)
AT (1) ATE190361T1 (sl)
CA (1) CA2174567C (sl)
CZ (1) CZ291422B6 (sl)
DE (1) DE69606902T2 (sl)
DK (1) DK0738783T3 (sl)
EG (1) EG21379A (sl)
ES (1) ES2145395T3 (sl)
FR (1) FR2733252B1 (sl)
GR (1) GR3033479T3 (sl)
IL (1) IL117977A (sl)
NO (1) NO312469B1 (sl)
PL (1) PL185044B1 (sl)
PT (1) PT738783E (sl)
RO (1) RO116098B1 (sl)
RU (1) RU2106425C1 (sl)
SI (1) SI9600129A (sl)
TR (1) TR199600325A2 (sl)
TW (1) TW399100B (sl)
UA (1) UA44716C2 (sl)

Families Citing this family (17)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
FR2759709B1 (fr) * 1997-02-18 1999-03-19 Ugine Savoie Sa Acier inoxydable pour l'elaboration de fil trefile notamment de fil de renfort de pneumatique et procede de realisation dudit fil
FR2776306B1 (fr) * 1998-03-18 2000-05-19 Ugine Savoie Sa Acier inoxydable austenitique pour l'elaboration notamment de fil
JP3504521B2 (ja) * 1998-12-15 2004-03-08 株式会社神戸製鋼所 疲労特性に優れたばね用鋼
FR2818290A1 (fr) * 2000-12-15 2002-06-21 Ugine Savoie Imphy Acier inoxydable pour une mise en forme severe et notamment la frappe ou le trefilage d'un fil
FR2818289B1 (fr) * 2000-12-15 2003-08-08 Usinor Acier inoxydable pour une mise en forme severe et notamment l'emboutissage profond d'une tole
JP2002206148A (ja) * 2001-01-09 2002-07-26 Nisshin Steel Co Ltd 加工割れ感受性が低いオーステナイト系ステンレス鋼板およびその製造方法
JP2003041349A (ja) * 2001-08-01 2003-02-13 Nisshin Steel Co Ltd 電気抵抗材料
JP4150054B2 (ja) * 2006-06-21 2008-09-17 株式会社神戸製鋼所 鍛造用鋼およびその製造方法並びに鍛造品
US7985304B2 (en) 2007-04-19 2011-07-26 Ati Properties, Inc. Nickel-base alloys and articles made therefrom
JP4673343B2 (ja) * 2007-06-06 2011-04-20 日本冶金工業株式会社 耐食性、溶接性および表面性状に優れるステンレス鋼板およびその製造方法
KR20090066000A (ko) * 2007-12-18 2009-06-23 주식회사 포스코 고진공, 고순도 가스 배관용 오스테나이트계 스테인리스강
JP5853281B2 (ja) * 2011-03-25 2016-02-09 日新製鋼株式会社 表面光沢性に優れたオーステナイト系ステンレス鋼板
JP6491983B2 (ja) * 2015-08-28 2019-03-27 新日鐵住金ステンレス株式会社 高強度・高延性の極細線用ステンレス鋼線材、高強度・高延性の極細線用ステンレス鋼線
JP7042057B2 (ja) * 2017-10-25 2022-03-25 日鉄ステンレス株式会社 スラグスポット発生抑止能に優れるステンレス鋼材並びに溶接構造部材およびその製造法
CN107760973B (zh) * 2017-10-26 2019-04-02 江西省中蔚建设集团有限公司 一种建筑用奥氏体不锈钢的加工方法
CN110791710A (zh) * 2019-11-12 2020-02-14 江阴康瑞成型技术科技有限公司 环保节能型奥氏体冷镦不锈钢丝及其生产工艺
US20230099909A1 (en) * 2020-01-15 2023-03-30 Nippon Steel Stainless Steel Corporation Ferritic stainless steel

Family Cites Families (5)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US3933480A (en) * 1972-09-18 1976-01-20 Republic Steel Corporation Method of making stainless steel having improved machinability
JPS55122858A (en) * 1979-03-13 1980-09-20 Daido Steel Co Ltd High carbon high manganese steel with high machinability
FR2456785A1 (fr) * 1979-05-17 1980-12-12 Daido Steel Co Ltd Acier de decolletage contenant des inclusions determinees et un procede de sa preparation
FR2690169B1 (fr) * 1992-04-17 1994-09-23 Ugine Savoie Sa Acier inoxydable austénitique à haute usinabilité et à déformation à froid améliorée.
US5314549A (en) * 1993-03-08 1994-05-24 Nkk Corporation High strength and high toughness stainless steel sheet and method for producing thereof

Also Published As

Publication number Publication date
EP0738783A1 (fr) 1996-10-23
CZ291422B6 (cs) 2003-03-12
NO961531D0 (no) 1996-04-18
UA44716C2 (uk) 2002-03-15
ES2145395T3 (es) 2000-07-01
GR3033479T3 (en) 2000-09-29
IL117977A (en) 2000-11-21
RU2106425C1 (ru) 1998-03-10
IL117977A0 (en) 1996-08-04
KR960037853A (ko) 1996-11-19
PL185044B1 (pl) 2003-02-28
EP0738783B1 (fr) 2000-03-08
FR2733252B1 (fr) 1997-05-23
ATE190361T1 (de) 2000-03-15
NO312469B1 (no) 2002-05-13
NO961531L (no) 1996-10-22
EG21379A (en) 2001-09-30
US5651937A (en) 1997-07-29
FR2733252A1 (fr) 1996-10-25
CZ113996A3 (en) 1996-11-13
RO116098B1 (ro) 2000-10-30
DK0738783T3 (da) 2000-07-31
TR199600325A2 (tr) 1996-11-21
PT738783E (pt) 2000-07-31
CA2174567A1 (fr) 1996-10-22
DE69606902T2 (de) 2000-11-09
CA2174567C (fr) 2001-10-23
JPH08337852A (ja) 1996-12-24
TW399100B (en) 2000-07-21
DE69606902D1 (de) 2000-04-13

Similar Documents

Publication Publication Date Title
SI9600129A (en) Austenitic stainless steel particulary for wire fabricating
US6440579B1 (en) Process for producing a drawn wire made of stainless steel, in particular a wire for reinforcing tires, and wire obtained by the process
KR100712786B1 (ko) 고청정도 스프링 강
KR100353322B1 (ko) 강선재 및 강선재용 강의 제조방법
EP1632582B1 (en) Non-oriented electrical steel sheet excellent in core loss and manufacturing method thereof
US6123784A (en) Austenitic stainless steel especially for making wire
MX2012014433A (es) Acero para tubo de acero con excelente resistencia al fractura por tension azufrosa.
JP6116286B2 (ja) 発銹の少ないフェライト系ステンレス鋼
US7854808B2 (en) Steel sheet for vitreous enameling and production method
JP7015410B1 (ja) 表面性状に優れたニッケル合金およびその製造方法
CN115667563B (zh) 耐疲劳特性优异的析出硬化型马氏体系不锈钢板
JP2590626B2 (ja) 清浄性およびエッチング穿孔性に優れたＦｅ−Ｎｉ系合金冷延板およびその製造方法
KR101056267B1 (ko) 등축정율이 향상된 페라이트계 스테인리스강 및 그 제조방법
JP2733989B2 (ja) 熱間延性に優れた快削鋼
JP7261345B1 (ja) 耐酸化性に優れたオーステナイト系Ｎｉ－Ｃｒ－Ｆｅ合金とその製造方法
JP2002194497A (ja) Ｓｉ脱酸鋼とその製造方法
WO2021145279A1 (ja) フェライト系ステンレス鋼
WO2022138194A1 (ja) 耐疲労特性に優れた析出硬化型マルテンサイト系ステンレス鋼
JPH01219148A (ja) 非調質快削鋼