SI9500107A - Knitted fabric and method of producing - Google Patents

Description

Pretty Ροϊΐγ Limited

Unwin Road, Sutton-in Ashfield Nottinghamshire NG17 4JJ United Kingdom

PLETENI PROIZVODI IN NAČIN IZDELAVE

Ozadje izuma

Predmetni izum se nanaša na pletena oblačila, še posebej na hlačne nogavice ali nogavice in na način izdelave pletenin.

Pri nošenju finih nogavic, še posebej hlačnih nogavic ali nogavic, je zelo važan vizuelni izgled nogavice in občutek pri nošenju le-teh.

Vse bolj so iskane fine nogavice, ki imajo vsaj tisti del ki se prilega nogi, izdelan iz materiala, ki ima dobre elastične lastnosti, ki omogočajo, da se raztegnjeni material hitro vrne v osnovno stanje, in da samo rastezanje ne vpliva na vizuelni izgled in občutek pri nošenju nogavic

Take elastične lastnosti materialu dovoljujejo, da takoj objame in stisne, ter se prilagodi obliki telesa uporabnika ker pa je stisk nežen, se lahko uporabnik nemoteno premika, z nošenjem, pa stopnja prilagajanja obliki telesa raste. Za povečanje elastičnih lastnosti materiala, se, kot je poznano, v material vgrajuje elastomerna nit, kar pa ima za posledico lahko slabši izgled materiala, zaradi uporabe različnih niti in/ali neravnomerne konfiguracije vbodov.

Poskusili smo izdelati hlačne nogavice ali nogavice tako, da se med postopkom pletenja dodaja elastomerna nitka, kot je na primer oblečena nit LYCRA (RTM) (blagovna znamka), tako da je vsaka smer materiala definirana s pletenimi zankami elastomerne niti. Izdelava takega materiala je relativno draga, ker je potrebno upotrabiti oblečeno elastomerno nit in to v relativno velikih količinah. Prav tako pa je potrebno na pletilnih strojih izvršiti modifikacije, ki so potrebne za pravilno pletenje elastomernih niti, ki pa so zelo drage.

Poznano je tudi, kako se izdelujejo elastomern materiali, ki imajo smeri pletenja določene s pomočjo elastomerne niti, ki je prepletena z osnovno elastomerno nitjo.

Naslednja možnost za izdelavo elastičnega materiala je pletenje osnovnega materiala in ne-elastomerne niti, na primer iz niti, ki se običajno uporablja za pletenje hlačnih nogavic ali nogavic; (na primer poliamidna filamentna nit), kasneje pa v osnovno strukturo materiala vgradimo neoblečeno elastomerno nit, s pomočjo vpletanja neoblečene elastomerne niti v osnovno strukturo materiala v vsaki smeri pletenja.

Različni primeri te vrste materiala so razloženi v angleškem patentu UK 898983.

Vpletanje elastomerne niti v vsaki smeri pletenja je prednost, ker zagotavlja željeno elastičnost materiala, na ta način pa se poraba elastomerne niti znatno zmanjša.

Velika pomankljivost elastinih materialov, razloženih v angleškem patentu št UK 898983 je v tem, da obstaja možnost, da je neoblečeni elastomerni material ob površini materiala, to pa lahko povzroči nezaželjene občutke med nošnjo nogavic in ima lahko za posledico mečkanje ali puljenja (cufanja) elastomerne niti iz osnovne strukture materiala.

Opis izuma

Osnovni cilje predmetnega izuma je proizvesti pleteno oblačilo, in material take vrste, ki bo prednostno imel osnovno strukturo materiala pleteno iz ne-elastomernih niti, v katero se v vsaki smeri vpletajo ne oblečene elastomerne niti, ter istočasno odpraviti zgoraj navedene velike pomanklj ivosti.

Z enega vidika predmetni izum zagotavlja pletene izdelke, kar vključuje najmanj nogavico izdelano iz materiala ki je definiran z osnovno pleteno strukturo in ki ima več nanizanih smeri, pletenih iz osnovne niti in ne oblečene elastomerne niti, ki je vpletena, prednostno v vsaki smeri, ali alternativno v izmeničnih smereh strukture pletenja osnovnega materiala, tako da gre preko glave spodnjih zank med izbranimi vozli, osnovna in elastomerna nit pa sta taka, da osnovna pletena struktura definira sprednjo in zadnjo stran materiala. Omenjeni elastomerni material je lociran v sredini in ločen od omenjene sprednje in zadnje strani, ter tako zaščiten pred kontaktom s površino in s površino drugega meteriala, kar je pomembno kadar sprednjea ali zadnja stran prideta v kontakt s površino drugega materiala.

Z drugega vidika, pa predmetni izum zagotavlja pletene izdelke, kar vključuje najmanj nogavico izdelano iz materiala ki je definiran z osnovno pleteno strukturo in ki ima več nanizanih smeri, pletenih iz osnovne niti in ne oblečene elastomerne niti, ki je vpletena, prednostno v vsaki smeri, ali alternativno v izmeničnih smereh strukture pletenja osnovnega materiala, tako da gre preko glave spodnjih zank med prvo in drugo skupino sosednjih vozlov, ki so definirani s pomočjo igelnih zank osnovne niti, elastomerna nit pa ima dodane dolžinske odmerke, ki segajo preko tehnično zadnje strani vsake prve skupine vozlov. Osnovna in elastomerna nit pa sta taka, da so dodani dolžinski odmerki elastomerne niti obdane z glavami igelnih zank osnovne niti v omenjeni prvi skupini vozlov tako, da se omenjeni odmerki elastomerne niti nahajajo pod površino tehnično zadnje strani materiala.

Iz tretjega vidika predmetni izum zagotavlja način izdelave elastičnega pletenega materiala, ki vključuje pletenje osnovne strukture in osnovne niti tako, da igelne zanke definirajo množico nanizanih smeri in izmeničnih prvih in drugih skupin vozlov. Vpletanje elastomerne niti prednostno poteka v vseh smereh ali alternativno v izmeničnih smereh tako, da gre preko spodnje zanke med omenjeno prvo in drugo grupo vozlov, s selekcioniranjem osnovnih in elastomernih niti, tako da so dolžinski odmerki elastomerne niti, ki segajo preko tehnično zadnje strani prve grupe vozlov, vpleteni v del osnovnega materiala, ki je definiran z glavami igelnih zank v omenjeni prvi skupini vozlov, tako da so na ta način z njimi obdani.

Različni vidiki predmetnega izuma so opisani v sledečem, besedilu, nanašajo pa se na priložene slike:

Slika 1 je ilustracija materiala, v skladu s prvim načinom uporabe predmetnega izuma;

Slika 2 je ilustracija materiala, v skladu z drugim načinom uporabe predmetnega izuma;

Slika 3 je povečana fotografija materiala, ilustriranega na slici 1, v raztegnjenem stanju;

Slika 4 je fotografija podobna Sliki 3, prikazuje pa material, v sproščenem stanju, ob večji povečavi;

Slika 5 je shematski prikaz postaje za obskrbo z nitjo krožnega stroja za pletenje, na kateri se vpleta elastomerna nit;

Slika 6 je shematski prikaz krožnega pletilnega stroja.

Na sliki 1 je ilustriran del materiala 10, ki vključuje nanizane smeri 12 vbodov formiranih s pomočjo osnovne niti 14 in predstavlja pleteno Jersey strukturo;

V vsaki smeri 12 je vpletena elastomerna nit 26.

Elastomerna nit 26 je vpletena tako, da je vpletena med posamezne sosednje vozle 16, 18 in tako gre vedno znova preko glave sosednje spodnje glave 15.

V prikazu na Sliki 1 je prikazana nit 26 vpletena tako, da je locirana na sprednji strani vsakega vozla 16 ali 18 v eni smeri, naslednja elastomerna nit 26 pa je vpletena tako, da je locirana na zadnji strani istega vozla 16, 18 oziroma v naslednji smeri.

Material 50 prikazan na Sliki 2 se razlikuje od materiala prikazanega na Sliki 1 v tem, da so elastomerne niti vpletene v nizih, in se lahko nahajajo na isti strani posameznega vozla 16 ali 18 v vsaki smjeri.

Torej, gre elastomerna nit v željeni smeri v materialu 10 ali 50 preko glave 15a zanke, kjer se razširi proti tehnično zadnji strani materiala in gre nato preko glave 15b naslednje zanke, kjer se razširi proti tehnično sprednji strani materiala. Točke prehoda preko glav zank 15 delijo elastomerno nit 26 v dve skupine dolžinskih odmerkov, ki so izmenični po celotni dolžini elastomerne niti 26.

V skladu s tem, ima elastomerna nit 26 prvo skupino dolžinskih odmerkov med točkama A in B, drugu skupino dolžinskih odmerkov pa med točkama C in D.

Dolžinski odmerki A-B elastomerne niti 26 ki so razširjeni med zgornjimi in spodnjimi pregibnimi odmerki osnovne niti 20a in 20b, spojenih igelnih zank, so formirani v isti vozel.

Elastomerno nit vpletamo napeto, tako da je med postopkom vpletanja raztegnjena. Napetost lahko dosežemo s primernim napenjalnim mehanizmom in/ali s hitrostjo rotacije igelnega cilindra.

Stopnja napetosti, ki se uporablja, je takšna, da je dolžina raztegnjene elastomerne niti od 3 do 5 krat večja od njene dolžine v sproščenem stanju, bolje od 3 do 4 krat, najbolje pa od 3 do 3,5 krat njene dolžine v sproščenem stanju.

Posledično, se elastomerna nit skrči, čim zapusli pletilne igle.

Kot je razvidno s Slik 3 in 4, elastomerna nit teži k oblikovanju vzorcev iz ravnih linij, čim zapusti pletilne igle pletilnega stroja, ravno tako pa glave sosednjih spodnjih zank oblikujejo ravno linijo po dolžini istega vzorca.

V skladu z zgornjimi ugotovitvami, zgornji pregibni odmerki osnovne niti 20a služijo za to, da onemogočajo odmerku elastomerne niti A-B, da se pojavi na površini tehnično sprednje strani, prehodne točke s spodnjimi zankami pa služijo zato, da preprečujejo pojavo elastomerne niti na površini tehnično zadnje strani materiala. Poleg tega, kot je prikazano na Slikah 3 in 4, dolžine A-B ostanejo napete in ležijo paralelno s sosednjo glavo spodnje igelne zanke. Odmerki'A-B se torej nahajajo med sprednjo in zadnjo stranjo materiala, ter so tako z osnovno nitjo zaščiteni pred dotikom ali površinsko abrazijo.

Odmerek C-D se po vsej dolžini razteza preko zadnje strani pregibov 20, ki so glavi igelne zanke 19c sosednji. Torej kakor je pleteno, dolžinski odmerek C-D leži na tehnično zadnji strani materiala.

S ciljem, da elastomerno nit 26 zaščitimo ali izoliramo, tako, da ne bi bila izpostavljena dotiku ali abraziji na površini materiala, smo elastomerno nit 26 in osnovno nit 14 izabrali tako, da je dolžina vsakega odmerka C-D, ki se razteza preko glave igelne zanke 19c, vtaknjena v odmerek niti 14, ki definira glavo igelne zanke 19c niti 14, ali pa je z njim obdana, da ogradi dolžinski odmerek elastomerne niti.

S pokusi je mogoče ugotoviti, ali je elastomerna nit uspešno obdana z glavami zank 19c osnovne niti 14.

Prednostno da take poskuse izvajamo vizuelno, s pregledom videza površine materiala po tem, ko je material bil izpostavljen trenju na ravni površini, kot na primer, kadar hlačne nogavice ali nogavice navlačimo na model za pripravo za sušenje. V primeru če elastomerna nit ni uspešno obdana, se bodo filamenti elastomerne niti pokazali na površini materiala. Vzrok temu je trenje na površini elastomerne niti, rezultat pa, da se nit puli iz materiala. Ce pa se ob takem poskusu elastomerni filament sploh ne pojavi na površini materiala, pomeni, da smo ga uspešno vpletli v osnovno nit.

Izbira osnovne niti 14 in elastomerne niti 26 je takšna, da nam zagotovi željeno zaščito elastomerne niti 26 s pomočjo osnovne niti 14.

V skladu s tem, lahko osnovna nit 14 vsebuje katerokoli nit, ki v kombinaciji z elastomerno nitjo dosega tak učinek.

Material prikazan na Slikah 3 in 4 se sestoji iz osnovne niti 14, ki je 16 dtex tkana iz 10 poliamidnih filamentov in a

elastomerne niti, ki je 11 dtex LYCRA (Registrirana Blagovna Znamka - RTM).

Kot se na Slikah 3 in 4 jasno vidi, je elastomerna nit po dolžinskih odmerkih C-D skrita med telesa niti 14, ter je tako pred dotikom ali abrazijo zaščitena s pomočjo osnovne niti.

V skladu s tem sta obe, sprednja in zadnja stran definirani samo z osnovno nitjo 14, celotna dolžina elastomerne niti 26 pa je locirana med omenjenima, sprednjo in zadnjo stranjo in to v takem obsegu, da je zaščita elastomerne niti pred površinskim dotikom in abrazijo zadovoljiva.

Kot je zgoraj naznačeno, sta osnovna in elastomerna nit lahko niti katerekoli vrste, ki v kombinaciji zagotavljata zaščito dolžinskih odmerkov C-D.

V prednostni izvedbi, je osnovna nit ne-elastomerna nit, na primer poliamidna ali poliesterska nit.

V prednostni izvedbi je osnovna multi-filamentna nit, kot na primer tkana nit, ki na sproščenih vozlih naredi prostore za elastomerno nit, v predelu sekanja niti, in tako zagotavlja zaščitni učinek.

V skladu s tem, sta število niti osnovne niti in število filamentov izabrana tako, da nam dajo dovolj velik prostor v predelu sekanja niti, da je dovolj prostora za elastomerno nit. Podobno je tudi elastomerna nit izabrana po številu niti tako, da je vpletena v material z vnaprej določeno stopnjo napetosti tako, da je elastomerna nit primerne dimenzije za predel sekanja niti, ki je lahko ali vpleten v osnovno nit ali pa je z njo obdan.

Osnovna nit je lahko opletena ali oblečena nit, ki mora zagotavljati doseganje željenega zaščitnega učinka elastomerne niti. Na primer, osnovna nit bi lahko bila oblečena elastomerna nit, in na taj način dosežemo dodatno elastičnost materiala. Primerna oblečena elastomerna nit bi lahko bila oblečena nit, ki ima jedro iz elastana (15 dtex ali 20 dtex), oblečena s 15 dtex; 5 filamentov ali 22 dtex 7 filamentov ne-elasotmerno nitjo. Poleg tega, lahko za osnovno nit 14, uporabimo tudi primerne ploščate ali napete niti.

Elastomerna nit 26 je lahko navadna elastomerna nit, kot na je elastan, npr. LYCRA (RTM).

Izum se prednostno nanaša na ne-nosilno vrsto nogavičarskih izdelkov, kjer material kaže med stiskanjem tlak od 266,646 Pa do 799,938 Pa, merjeno na testni opremi v skladu z BS6612 (1985); bolje od 266,646 Pa do 666,615 Pa, še bolje od 333,3075 Pa do 599,9535 Pa.

Višji tlaki med stiskanjem se pojavljajo pri nosilni vrsti oblačil. Taka oblačila niso izvzeta iz predmetnega izuma, ker lahko z vpletanjem večjega števila elastomernih niti material iz predmetnega izuma lahko pripravlimo tako, da dobimo nosilna oblačila.

Glede na to, je predvideno, da imajo pletenine, izdelane iz materiala po predmetnom izumu, tlak do 1599,876 Pa v skladu s testom BS 6612 (1985).

V glavnem, znaša za ne-nosilno vrsto oblačil število niti iz elastana od 7 do 18 decitex, za osnovno nit pa od 8 do 85 decitex.

Tipični primeri kombinacija niti za ne-nosilno vrsto materiala po predmetnom izumu so:

Kombinacija Osnovna nit Elastomerna nit (poliamid) LYCRA RTM mono-filamentni

1	8	decitex;	5	filamentov	8	decitex
2	11	decitex;	7	filamentov	11	decitex
3	17	decitex;	5	filamentov	11	decitex
4	25	decitex;	28	filamentov	17	decitex
5	16	decitex;	10	filamentov	11	decitex
(1 dtex	ali	1 decitex	=0	,1 g/km)

V glavnem, znaša število niti za elastan za nosilna oblačila več kot 18 dtex, za osnovno nit pa od 17 do 100 dtex.

Tipični primeri kombinacij niti za nosilno vrsto materiala po predmetnem izumu pa so:

Kombinacija Osnovna nit Nit elastan (poliamid) LYCRA RTM mono-filamentni

1	26	decitex;	28	filamentov	22	decitex
2	22	decitex;	7	filamentov	22	decitex
3	22	decitex;	7	filamentov	44	decitex
4	27	decitex;	7	filamentov	20	decitex

Material 10 ali 50 prednostno izdelujemo na krožnem stroju za pletenje, namenjenem za izdelavo finih nogavic, kot so hlačne nogavice ali nogavice. V tem primeru je material 10 ali 50 pleten tako, da istočasno izdelujemo čelu nogavični del nogavice ali hlačne nogavice.

Izraz fine nogavice se v predmetnem izumu, nanaša na katerekoli nogavice, ki so pletene na krožnem pletilnem stroju, ki imaju gostoto od 300 igel na cilinder s premerom

114,3 mm do 480 igel na cilinder s premerom 114,3 mm.

Prednostno je razmerje 420 igel na cilinder s premerom

114,3 mm.

Za izdelavo hlačnih nogavic ali nogavic, je še bolj željena gostota igel med 340-410 na cilindru s premerom

114,3 mm do 340-410 igel na cilindru s premerom 101,6 mm.

Za oblačila večjih dimenzij, je primeren krožni pletilni stroj, ki ima 470 igel na cilindru s premerom 114,3 mm.

Na Sliki 6, je shematsko ilustriran krožni pletilni stroj (30). Stroj se sestoji iz igelnega cilindra 31, ki se vrti v smeri puščice A in obsega štiri postaje za obskrbo stroja z nitjo 33, 34, 35 in 36.

Nadomestne postaje za obskrbo stroja z nitjo so uporabljene za dodajanje osnovne niti 14 in elastomerne niti 26. To omogoča vpletanje elastomerne niti 26, med pletenjem smeri 12 na postajah 34 in 36.

Postaja za dodajanje niti 61 je prikazana shematsko na Sliki 5. Igle pletilnega stroja so razporejene v dve skupine A in B, igle A imajo po dva kopita, igle B pa imajo po eno kopito.

Igle ki potujejo proti obskrbni postaji 33 se nahajajo na napačni višini za pletenje, ker so končale pletenje na prejšnji obskrbni postaji 34.

Igle A se dvignejo na pravilno višinu s pomočjo ročice za dviganje 60, ki med dviganjem zapne zgornja kopita igel A. Igle B, ki nimajo zgornjega kopita ostanejo na višini ki ni primerna za pletenje.

Nit 26 vpeljemo se v ušesa igel A in jo potegnemo navzdol s pomočjo spodnjih kopit 40 na iglah A, ki vbadajo ali spuščajo ročico 61. S spuščanjem niti 26 do višine, ki ni primerna za pletenje, je nit 26 ujeta v kljuke igel A, vendar gre izza posrednih igel B. V skladu s tem, kadar delajo igle A, se igle B se dvigajo na čistu višinu, s pomočjo ročice za dviganje 62 in so pripravljene na sprejem niti 14 iz postaje 36, elastomerna nit 16 je vtkana med sosednjima iglama A in B.

Predvidena je uporaba ročice za dviganje, kakršna je opisana v našem evropskem patentu št. 541380. Uporaba take ročice za dviganje omogoča, da se igelni cilinder vrti s hitrostjo, ki je blizu največje in tako omogoča večji nadzor nad napetostjo elastomerne niti.

Na primer, pri pletilnem stroju, ki ima največjo možno hitrost vrtenja cilindra 800 obratov na minuto, omogoča uporaba ročice za dviganje po EP 541380 vrtenje s 700 obrati na minuto, med vpletanjem niti.

Da bi izdelali material 10, delujejo izmenične postaje 33, 35 za opskrbo z nitjo 26, dvigajo različne igle na primerno višino,'kar pomeni da so pri postaji 33 dvignjene igle A, pri postaji 35 pa so dvignjene igle B.

Da bi izdelali material 50, so pri vsaki obskrbi postaji za nit 26 dvignjene iste igle A.

Predvideno je, da so lahko izmenični vozli 16 in 18 formirani v izmenične skupine vozlov, kjer elastomerna nit prehaja preko ene sprednje strani več od enega izmed sosednjih vozlov iz ene skupine, preden gre izza vozlov naslednje skupine. Tak material lahko izdelamo tako, da igle A, B v skupinah, na primer tri sosednje igle A, so ločene z dvema sosednjima iglama B. Kot je predvideno bi število igel A ali B v vsaki bilo največ 3.

Predvideno je tudi, da lahko dodamo nadomestne obskrbne postaje z nitjo za smeri pletenja 12, osnovne niti 14 z nasprotnim navijanjem. Na primer na postaji 34 lahko dodajamo nit 14 z S-smerjo navitja, medtem ko lahko na postaji 34 dodamo nit 14 z Z-smerjo navitja.

Upoštevati moramo, da ima krožni pletilni stroj lahko samo eno postajo za obskrbo z nitjo 16 in eno postajo za obskrbo z nitjo 26. Če pa so na razpolago več kot dve postaji za obskrbo z osnovno nitjo 14, se postaja za obskrbo z nitjo 26 nahaja med vsakima sosednjima postajama za nit 14 v smeri vrtenja igelnega cilindra.

Pletena oblačila, izdelana po postopku v skladu s predmetnim izumom so lahko tudi druge vrste hlač, kot so to na primer nogavice, dokolenke ali elastične hlače.

Elastomerno nit prednostno vpletamo v obeh smereh, da dosežemo vizuelno gost material, z željenimi elastičnimi lastnostmi. V vsakem primeru, pa predmetni izum zagotavlja, možnost, da s pomočjo vpletanja elastomerne niti v obeh smereh izmenično, lahko še vedno proizvedemo material, ki je boljši od poznanih materialov.

Claims (12)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Pleteni proizvodi, pri katerih se najmanj nogavica sestoji iz materiala, ki je značilen po tem, da ima osnovna pletena struktura niz smeri, ki so pletene iz osnovne niti in neoblečene elastomerne niti, ki je vpleten, prednostno v svaki smeri, ali alternativno v izmeničnih smereh osnovne pletene strukture, tako da gre preko glave spodnje zanke med dvema izbranima vozloma, in da sta osnovna in elastomerna nit taki, da osnovna pletena struktura definira sprednjo in zadnjo stran materiala, omenjena elastomerna nit pa se nahaja vmes in je ločena od omenjene sprednje in zadnje strani, tako da je zaščitena pred površinskim kontaktom z nasprotno površino, kadar sta sprednja in zadnja stran materiala v kontaktu z omenjeno nasprotno površino.
2. 2. Pleteni proizvodi, pri katerih je najmanj nogavica izdelana iz materiala, ki je značilen po tem, da ima osnovna pletena struktura niz smeri pletenih iz osnovne niti in neoblečene elastomerne niti, ki je vpleten, najbolje v vsaki smeri, ali alternativno v izmeničnih smereh osnovne pletene strukture tako, da gre preko glave spodnjega vozla med sosednjima prvo in drugo skupino vozlov, ki so definirani z igelnimi zankami osnovne niti, vpletena elastomerna nit ima dodane dolžinske odmerke, ki segajo preko tehnično zadnje strani prve skupine vozlov, in da sta osnovna in elastomerna nit takšni, da so omenjeni dolžinski odmerki elastomerne niti obdani z igelnimi zankami v omenjeni prvi skupinii vozlov tako, da se omenjeni dolžinski odmerki elastomerne niti nahajajo pod površine tehnično zadnje strani materiala.
3. 3. Pleteni proizvodi, po zahtevku 1 ali 2, značilni po tem, da je osnovna nit ne-elastomerna, tkana, multi-filamentna nit, ki je strnjen v pleteni osnovni strukturi.
4. 4. Pleteni proizvodi, po zahtjevku 1, 2 ali 3, značilni po tem, da napeta elastomerna nit sega skroz pleteno osnovno strukturo.
5. 5. Pleteni proizvodi, po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov značilni po tem, da so izdelani iz ne nosilne vrste materiala in da je število niti za osnovno nit med 8 in 85 dtex, za elastomerno nit pa med 7 in 18 dtex.
6. 6. Pleteni proizvodi, po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov značilni po tem, da so izdelani iz nosilne vrste materiala in da je število niti za osnovno nit med 17 in 100 dtex, za elastomerno nit pa več kot 18 dtex.
7. 7. Pleteni proizvodi, po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov značilni po tem, da je elastomerna nit elastan nit.
8. 8. Pleteni proizvodi, po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov značilni po tem, da elastomerna nit, vsebuje enega ali več posameznih filamentov.
9. 9. Pleteni proizvodi, značilni po tem, da so to pleteni proizvodi, kot so opisani in prikazani na priloženih risbah in slikah.
10. 10. Postopek izdelave elastičnih pletenih proizvodov, značilen po tem, da obsega pletenje osnovne strukture iz osnovne niti, glave igelnih zank pa definirajo niz smeri in alternativno prvo in drugo skupino vozlov, z elastomerno nitjo, ki je vpletena, prednostno v vsaki smeri, ali alternativno v izmeničnih smereh tako, da gre preko glav spodnjih zank med omenjenima prvo in drugo skupino vozlov, s selekcioniranjem osnovnih in elastomernih niti tako, da so dolžinski odmerki elastomerne niti, ki segajo preko tehnično zadnje strani prve skupine vozlov, obdani z osnovno nitjo, ki definira glave igelnih zank v omenjeni prvi skupini vozlov tako, da je so s tem zaščiteni.
11. 11. Postopek po zahtevku 11, značilen po tem, da je elastomerna nit vpletena v napetem stanju, tako da je njena napeta dolžina od 2 do 5 krat večja od njene dolžine v sproščenem stanju.
12. 12. Postopek izdelave pletenih proizvodov, značilen po tem, da obsega vse elemente izdelave pletenih proizvodov, ki so v predmetnem besedilu opisani in prikazani na priloženih slikah in risbah.