SI21265A

SI21265A - Točilna naprava, postopek izdelave le-te in posoda zanjo

Info

Publication number: SI21265A
Application number: SI200120030A
Authority: SI
Inventors: Der Klaauw Van; Bax; Duuren Van
Original assignee: Heineken Technical Services B.V.
Priority date: 2000-05-31
Filing date: 2001-05-29
Publication date: 2004-02-29
Also published as: DK1289874T4; AU2006203525B2; EP1289874A2; WO2001092144A3; DE60107423D1; WO2001092144A2; SK287371B6; US20040069368A1; JP2003534999A; UA79580C2; EP1289874B2; HUP0302356A3; DK1289874T3; NZ522032A; US7661556B2; SK15072002A3; DE60107423T2; MXPA02011660A; CA2747280C; NO20025677D0

Abstract

Točilna naprava (1) za pijačo, obsegajoča hladilno napravo in točilni steber (8) s točilno pipo (14), pri čemer točilni steber obsega prvi (50) in drugi (52) kanal, ki sta pri točilni pipi (14) drug z drugim fluidno povezana, pri čemer vsaj med uporabo točilni vod (48) poteka skozi drugi kanal in je točilni vod pri enem koncu sklopljen s posodo (6) za pijačo in lahko pri drugem koncu sodeluje s točilno pipo.ŕ

Description

Heineken Technical Services B.V. Amsterdam, Nizozemska

Točilna naprava, postopek izdelave le-te in posoda zanjo

Izum se nanaša na točilno napravo, bolj določno napravo, ki vsebuje točilni steber s točilno cevjo, kije med uporabo naprave speljana skozenj.

Tovrstno točilno napravo poznamo iz spisa EP 0 224 293.

Omenjena znana točilna naprava obsega hladilnik, v katerem se nahajata ali nahajajo posode za pijačo. Na hladilniku se nahaja votel točilni steber, skozi katerega je speljana točilna cev. Ta točilna cev je spojena z zadnjim koncem običajne, na točilnem stebru montirane točilne pipe, tako da je moč pijačo iz posode - na primer pod vplivom v posodo uvedenega plina CO₂ - potiskati v točilno pipo. Votli točilni steber je neposredno povezan z notranjostjo hladilnika, tako da v principu sorazmerno mrzel zrak lahko iz hladilnika teče v točilni steber in obliva točilno cev v njem. Med uporabo to vodi k hlajenju točilne cevi in pijače, ki teče po njej.

Pomanjkljivost te znane točilne naprave je, da zrak v točilnem stebru v bistvu miruje. Pravzaprav se ohlajeni zrak v točilnem stebru segreva in posledica tega je, da se kot tak v točilnem stebru dviga, saj je toplejši zrak relativno lažji od mrzlega, ki se nahaja v hladilniku. V točilnem stebru je poleg točilne pipe predvidena sorazmerno majhna luknja, skozi katero del zraka lahko odteka. To sicer pripomore k premikanju zraka v točilnem stebru, toda na račun tega, da okoli točilne pipe, bolj določno v smeri točilne pipe in s tem osebe, ki z njo dela, struja nezaželen, sorazmerno mrzel tok zraka in da se zgublja sorazmerno mnogo energije, saj za sorazmerno mrzlim zrakom, ki je ušel, v hladilnik pride iz okolice sorazmerno topel zrak, ki gaje treba ohladiti denimo s sobne temperature na temepraturo na primer 4 do 6 °C.

Cilj tega izuma je ustvariti točilno napravo, kakršna je določena v uvodnem odstavku tega opisa, pri kateri opisanih pomanjkljivosti ne bo več, medtem ko dobre lastnosti pa bodo ohranjene. Za dosego tega cilja je točilna naprava po izumu značilna po značilnostih patentnega zahtevka 1.

V točilni napravi po tem izumu kanala, ki medsebojno fluidno sodelujeta, tvorita zvezen kanal, po katerem lahko teče hladilni medij. Ker točilni vod poteka skozi enega od kanalov, določno skozi drugi kanal, v zadevnem kanalu torej prihaja do hlajenja točilnega voda. To pomeni, da se med uporabo pijača, ki teče iz posode po točilnem vodu do točilne pipe, primemo hladi. Ker je možno kroženje hladilnega medija skozi prvi in drugi kanal, se s tem preprosto prepreči nezaželeno uhajanje hladilnega medija v nezaželenih količinah skozi točilno pipo ali vsaj po njej.

V nadaljnjih podrobnostih je točilna naprava po tem izumu nadalje značilna po značilnostih patentnega zahtevka 2.

V nasprotju z znano točilno napravo hladilni medij tu kroži, tako da obstaja tok hladilnega medija, smotrno zraka. Tako se torej ne zgubi v bistvu nič hladilnega medija, vsaj ne po točilni pipi. Morebitna nadloga za uporabnika je torej omejena na minimum, če že ni povsem preprečena.

Z vključitvijo vodilne cevi v notranjost točilnega stebra nastane med točilnim stebrom in vodilno cevjo prvi kanal, ki je vsaj pri točilni pipi v fluidni zvezi z drugim kanalom, ki ga tvori vodilna cev ali ki vsaj v njej obstaja. Posledica tega je, da pri uporabi lahko skozi vodilno cev in tako nastali kanal vzpostavimo tok, tako da je točilni vod, ki je spravljen v vodilni cevi, oblit. S tem, ko ohlajen medij, zlasti zrak, potuje po prvem in drugem kanalu, dobimo prisilno ohlajanje točilnega voda kot tudi pijače, ki teče po njem.

Prednostno so predvidena tlačna sredstva za potiskanje hladilnega medija po kanalih. V tem primeru strujanje ni odvisno izključno od naravne konvekcije. Ta tlačna sredstva delujejo tako, da pri vstopu v prvi ali drugi kanal vzpostavljajo presežni tlak, s tem da se prednostno med uporabo pri izstopu iz kanala, ki se nahaja nadolnje v želeni smeri strujanja, vzpostavlja zmanjšan tlak, tako da se hladilni medij skozi kanala sesa. To ima svoje prednosti zlasti v primeru malih puščanj v katerem koli od dveh kanalov, ko se vsesava samo zrak iz okolice, medtem ko je hladilnemu mediju preprečeno iztekanje v okolico, kar pomeni še nadaljnje omejevanje oviranja uporabnikov.

V posebno prednostnem primeru izvedbe je točilna naprava po izumu nadalje značilna po značilnostih patentnega zahtevka 5.

Z uporabo zraka, hlajenega v hladilniku, se dobi to prednost, da hladilni medij želene temperature dobimo na posebno preprost način. Tisto, kar je pri tem na enostaven način preprečeno, je, da bi med temperaturo točilnega voda v hladilniku oziroma vsaj med temperaturo okoli njega in točilnim stebrom prišlo do velikih temperaturnih razlik. Zato je prednostno, da se ohlajeni zrak sprva vodi skozi drugi kanal in zatem nazaj od točilne pipe prek prvega kanala v smeri hladilnika. Zrak se nato, da ponovno dobi pravo temperaturo, na primer po uparjalniku ali drugem hladilnem sredstvu hladilnika prednostno recirkulira od hladilnika prek kanalov nazaj v hladilnik. Z energetskega vidika je to posebno prednostno, saj je za hlajenje zraka, ki seje v točilnem stebru malo segrel, potrebne sorazmerno malo energije. Z uporabo zraka je tedaj zvezana prednost, da morebitno puščanje v okolico nikakor ne vodi h kontaminaciji, pa zato ni potrebe po kakih posebnih zahtevnih tesnilih.

V posebno prednostnem izvedbenem primeru je točilna naprava po izumu nadalje značilna po značilnostih patentnega zahtevka 7.

Kot smo navedli zgoraj, je prednostno, da se za vzpostavitev toka skozi kanala poslužujemo zmanjšanega tlaka. Uporaba komore z zmanjšanim tlakom v fluidni povezavi s prvim kanalom je prednostna v tem pogledu, da se zrak, vsaj hladilni medij, skozi komoro z zmanjšanim tlakom vsesava iz prvega kanala, posledica česar je, da se zaradi izravnave tlačne ratlike zrak vsesava tudi skozi drugi kanal, Ker pa je drugi zračni kanal vezan na notranji prostor hladilnika, ima to na primer za posledico, da je med hladilnikom in komoro z zmanjšanim tlakom vzpostavljen prisilen tok zraka. V komori z zmanjšanim tlakom se da med uporabo vzpostaviti zmanjšan tlak glede na okolico s pomočjo denimo puhala, s katerim se da zrak iz komore z zmanjšanim tlakom potiskati po hladilnem sredstvu nazaj v hladilnik z namenom ohlajati tam spravljene posode in recirkulirati skozi kanala.

Prednostno je, da sta prvi in drugi kanal v točilni pipi drug z drugim fluidno povezana. Na ta način imamo med uporabo z ohlajanjem opraviti na naj večji možni dolžim točilnega voda. Točilni steber in po potrebi vodilna cev sta prednostno toplotno izolirana na primer z nameščenim toplotno izolacijskim plaščem. Tisto, kar se s tem prepreči, je to, da bi točilni steber med uporabo dajal neprijeten hladen občutek in da bi s strani toplote okolice prihajalo do nepotrebnega segrevanja hladilnega medija, ki teče po prvem kanalu. Prednost, ki smo je tedaj deležni zaradi toplotne izolacije vodilne cevi, je, daje izmenjava toplote med hladilnim medijem, ki teče po prvem in drugem kanalu, omejena, kar pride prav pri hlajenju točilnega voda.

V nadaljnjem prednostnem primeru izvedbe je točilna naprava po izumu nadalje značilna po značilnostih iz patentnega zahtevka 11.

Zasnova točilnega voda kot vsaj delno gibka cev, ki je prirejena za priključitev na točilno pipo, je prednostna v tem pogledu, da je točilni vod zlahka priključiti. Pravzaprav ga je moč enostavno potisniti skozi vodilno cev, na primer od odprtega konca, ki je oddaljen od točilne pipe, pa do točilne pipe, kjer se gibko cev spoji s točilno pipo. S tem je enostavno možna zamenjava točilnega voda s kakim drugim točilnim vodom denimo vsakokrat, ko se načne (predre) novo posodo. Prednostno se uporablja posode z nanje priključenim gibkim točilnim vodom, ki ga dostavijo skupaj s posodo, ki se ga začasno vtakne skozi vodilno cev in priključi na točilno pipo, tako da se pijačo lahko odjema iz posode prek točilne pipe, nakar se pri odstranitvi posode točilni vod sname s točilne pipe in se točilni vod odstrani skupaj s posodo. Posledica tega je, da sploh ni več potrebno čiščenje točilnega voda in je onesnaženje preprosto preprečeno. To ima svoje prednosti zlasti tedaj, ko se posode nahajajo sorazmerno blizu točilne pipe, na primer v hladilniku, nameščenem pod pipo, kjer je montiran točilni steber.

V točilni napravi po izumu je točilna pipa lahko tako zasnovana, da skupaj z vsaj gibkim delom točilnega voda tvori gibkocevno pipo, ko je moč gibki del z elastično deformacijo priščipniti in zapreti s točilno pipo, nakar je moč prehod točilnega voda spet sprostiti z vključitvijo točilne pipe. Prednostno pa je, da je v točilni vod vključen ventil, ki ga je moč odpirati in zapirati prek točilne pipe. Pri tu opisanih izvedbenih primerih imamo opraviti s to dobro stranjo, da v stik s pijačo, ki se jo odjema, tudi ne pride točilna pipa, pa se zato zamazanosti točilne pipe s pijačo zlahka izognemo, obenem ko se izognemo tudi zamazanosti pijače zaradi stika s točilno pipo. Točilni vod je prednostno tako zasnovan, da njegov prosti konec, po katerem med uporabo izteka pijača, sega ven iz točilne pipe, če je točilni vod spojen s točilno pipo, tako daje tudi na ta način točilna pipa varovana pred stikom s pijačo.

V nadaljnji posebni izvedbi, ki se odlikuje po dobrih lastnostih, je točilna naprava po izumu nadalje značilna po značilnostih iz patentnega zahtevka 18.

Pri tovrstni točilni napravi točilni steber in vodilna cev potekata skozi točilni pult, kjer sta montirana, in skozi steno hladilnika, tako da med točilnim pultom in hladilnikom obstaja preprosta, neposredna zveza. Razdalja med hladilnikom in točilno pipo je na ta način zmanjšana na minimum, tako da obstajata sorazmerno kratka kanala. Tudi dolžina vodilne cevi je na ta način sorazmerno kratka, kar pride prav predvsem tedaj, ko se skoznjo od notranjega prostora hladilnika v točilno pipo ali blizu nje vtika vsaj deloma gibki točilni vod. To pomeni, daje vtikanje točilnega voda še nadalje poenostavljeno. Točilni steber je prednostno trdno vezan na vodilno cev, ki poteka skozi komoro z zmanjšanim tlakom in je trdno vezana na spodnjo stran slednje, tako daje obenem fiksiran tudi točilni steber. V ta namen ima vodilna cev na primer lahko vijačni navoj, na katerega se matico privije vse do komore z zmanjšanim tlakom. Tudi komora z zmanjšanim tlakom ima lahko vijačni navoj za ubiranje z navojem vodilne cevi za potrebe pritrditve. Da so tu možne izvedbene različice, je strokovnjaku seveda takoj na dlani.

V notranjosti hladilnika, ki se uporablja za točilno napravo po izumu, sta urejena prednostno vsaj dva položaja za posodi in med položajema oziroma tam nahajajočima se posodama se nahajajo ločevalna sredstva, ki so toplotno izolirana. S takimi ločevalnimi sredstvi se doseže predvsem to, daje že ohlajena posoda ločena od sorazmerno tople posode, ki pride na vrsto kasneje, a jo je v hladilniku že treba ohladiti za kasnejšo rabo. S tem se torej prepreči, da bi se že ohlajena posoda segrela od sorazmerno tople posode. Tudi pa se doseže, da se zrak pretaka po kanalih v bistvu

-6od blizu že ohlajene posode. Ločevalna sredstva so v hladilniku lahko fiksno razporejena, lahko pa so denimo delno povezana z vrati hladilnika.

Točilna naprava po tem izumu je nadalje lahko značilna po značilnostih patentnega zahtevka 21.

Taka točilna naprava omogoča pravilno prestavitev točilnega voda prednostno skupaj s sleherno posodo, ki je nanj vezana. To pomeni, da točilnega voda v principu ni več treba čistiti, ampak se ga namesti in odstrani skupaj s posodo. V tem primeru se vsakokrat, ko se namešča novo, četudi drugačno, posodo, zamenja tudi točilni vod, tako da na primer do mešanja pijač preprosto ne pride in je vsakokrat na voljo čist, predpisno higieničen vod. Nadalje, tudi se prihrani na stroških čiščenja. Seveda, če je točilni vod vendarle treba očistiti, se da to narediti stran od točilne naprave, tako daje uporaba točilne naprave izključena le minimalen čas, denimo med zamenjavo posode in točilnega voda. To je dobra plat, predvsem ko gre pri posodah za sorazmerno male sodčke velikosti na primer 10, 20 ali 30 1. Prvi konec točilnega voda, tisti, ki je med vstavljanjem prednji, lahko spojimo s točilno pipo, zadnji, torej drugi konec pa služi za povezavo s posodo. V ta namen je omenjeni drugi konec lahko prirejen za spojitev s posodo na primer s pomočjo hitre spojke, a je prednostno, daje točilni vod s posodo fiksno spojen, tako da ga od nje ni moč ločiti, ne da bi ga poškodovali. S tem je še dodatno poskrbljeno za higieno. Med vstavljanjem točilnega voda v vodilno cev v točilni napravi po tem izumu je vodilni, torej prvi konec prednostno prekrit s pokrovno kapo z zaobljenim vrhom. Učinek, ki se ga s tem doseže, je, da je odprti, vodilni konec točilnega voda kot tak zaščiten pred vdirajočo umazanijo, kar je pomembno predvsem iz razloga, ker zadevni konec med vstavljanjem po notranjosti vodilne cevi potuje na primer skozi eno ali več kolen. Zasluga zaobljenega vrha pokrovne kape je tedaj, da je vodenje točilnega voda opazno boljše, tako da se da točilni vod vstaviti praktično preprosto. Točilna naprava je s tem po izumu še nadalje izboljšana tako glede higiene kot tudi glede ergonomije.

Izum se nadalje nanaša na postopek priprave točilne naprave, kije značilen po v patentnem zahtevku 26 navedenih postopkovnih korakih.

-7Po takem postopku se da na enostaven način pripraviti točilno napravo, kjer vsaj med uporabo točilni vod poteka skozi vodilno cev vse do točilne pipe in ga v notranjosti vodilne cevi obdaja kanal. Ta kanal je lahko spojen z nadaljnjim kanalom, ki poteka med vodilno cevjo in steno točilnega stebra, tako da po teh dveh kanalih lahko teče hladilni medij, ki pri tem obliva vsaj velik del točilnega voda. V tem opisu je kot hladilni medij opisan plinast hladilni medij, predvsem zrak. Seveda pa se ve, da so možni tudi drugi hladilni mediji, na primer hladilna tekočina, kot je voda. Zrak ima prednost iz že opisanih razlogov.

V postopku po tem izumu se da točilni steber pritrditi neposredno na hladilnik, pri čemerna primer vrhnja stena hladilnika tvori točilni pult. Toda prednostno je, daje točilni steber tako montiran na točilnem pultu, da vsaj vodilna cev poteka skozi točilni pult in je stena, zlasti vrhnja stena hladilnika razporejena pod njo, tako da je vzpostavljena fluidna zveza med notranjim prostorom hladilnika in notranjim prostorom vodilne cevi. Tedaj je posebno praktično, če tudi točilni steber sega vsaj čez steno hladilnika, medtem ko je na notranji strani stene razporejena komora, ki je fluidno v zvezi s kanalom med vodilno cevjo in točilnim stebrom, pa ločena od notranjega prostora vodilne cevi. Tako komoro lahko naredimo na primer kot komoro z zmanjšanim tlakom, tako da se zrak sesa iz notranjega prostora hladilnika skozi kanala v komoro z zmanjšanim tlakom in od ondod lahko prehaja v hladilno sredstvo.

Jasno je, da tudi tok hladilnega medija po kanalih lahko speljemo na drugačen način, na primer tako, da med kanala razporedimo ločena sredstva za hlajenje zraka in je točilni vod spojen s posodo, ki je razporejena na večjem odmiku, pri čemer je točilni vod prednostno tolplotno izoliran vsaj kar zadeva njegovo razsežnost izven vodilne cevi.

Izum se nadalje nanaša na postopek izdelave točilnega stebra, ki je značilen po postopkovnih korakih iz zahtevka 32.

S takim postopkom se na posebno preprost način naredi točilni steber, ki je primeren predvsem za uporabo skupaj z napravo ali postopkom po izumu. Če se odločimo za izvedbo, pri kateri je vodilna cev kot vložek narejena kot odlitek scela s točilnim stebrom, lahko dobimo vodilno cev želene konfiguracije na posebno enostaven način, ne da bi morali cev naknadno vstavljati. To vodi k znatno večji svobodi snovanja tako kar zadeva vodilno cev kot tudi kar zadeva točilni steber, pri čemer se število operacij sestavljanja bistveno zmanjša.

Izum se nadalje nanaša na posodo za pijačo, ki je značilna po značilnostih iz patentnega zahtevka 33.

Taka posoda je zlasti primerna za uporabo v točilni napravi in postopku po tem izumu, saj omenjena vsaj deloma gibka cev omogoča opazno preprosto vstavitev in snetje točilnega voda. Primarni ventil tedaj preprečuje možnost, da bi pijača v točilni vod tekla pred jemanjem. To pomeni, da se pred točilno gibko cev postavljajo manj stroge zahteve glede varovalnih lastnosti. A ne le to, točilna gibka cev sme imeti odprt konec. Prednostno je, daje v ali na točilni gibki cevi razporejen ventil, ki se ga da, kot je že bilo opisano, spojiti s točilno pipo za sodelovanje z njo, pri Čemer ventil zapira ali odpira prehod v točilnem vodu. S tem je enostavno preprečeno, da bi pijača odtekala. Pri tovrstni zasnovi se primarnemu ventilu vsaj med posodo in točilnim vodom v principu lahko odpovemo. Toda prednostno je, da tudi v taki izvedbi predvidimo primarni ventil, da še bolje preprečimo oksidacijo pijače.

V vsakokratnih podzahtevkih so v podrobnostih podane nadaljnje značilnosti izvedbenih primerov točilne naprave in postopka po izumu.

Da pojasnimo izum, so v nadaljnjem ob pomoči skic primeroma pobliže predstavljeni izvedbeni primeri točilne naprave, postopka in posode. Pri tem kažejo

SL. 1 točilno napravo po izumu v prostorski predstavitvi z delnim izrezom,

SL. 2 sklop točilnega stebra v napravi po SL. 1 v osnem prerezu in narisni projekciji,

SL. 3 del točilnega stebra po izumu v osnem prerezu po črti III-III s SL. 4 in narisni projekciji z vgrajenim točilnim vodom, pri čemer je točilna pipa odstranjena,

SL. 4 prerez točilnega stebra po črti IV-IV s SL. 3,

SL. 5 prerez točilnega stebra po črti V-V s SL. 3,

SL. 6 vodilno cev, v narisni projekciji oziroma stranskem risu, za uporabo v točilnem stebru po SL. 3, in nekaj podrobnosti,

SL. 7 kokilo v shematični prostorski predstavitvi z vodilno cevjo kot vložkom za točilni steber,

SL. 8 točilno pipo po izumu v shematični predstavitvi osnega prereza v narisni projekciji in z vloženim točilnim vodom,

SL. 9 napravo po izumu shematično v tlorisni projekciji in z odstranjeno vrhnjo ploščo,

SL. 10 napravo s SL. 9 v narisni predstavitvi pokončnega prereza,

SL. 11 shematično prostorsko predstavitev zračnega toka skozi hladilnik za uporabo pri izumu (op.: air = ZRAK),

SL. 12 alternativno izvedbeno rešitev po izumu, in

SL. 13 nadaljnji primer izvedbe po izumu.

V tem opisu imajo isti ali odgovarjajoči deli iste ali odgovarjajoče sklicevalne številke. V tem opisu gre - vsaj kar zadeva točilno pipo in ventilsko telo ali zaporni ventil, ki sodeluje z njo - za zvezo s patentno prijavo, vloženo na Nizozemskem, tukajšnje prijaviteljice z naslovom Naprava za izdajanje pijače in posoda za karbonizirano pijačo in cevni nastavek za izdajanje pijače za uporabo v taki napravi, vloženo istega dne, pri čemer se razume, da gre pri omenjeni prijavi v zadevi tukajšnje prijave za sovisno prijavo. Nadalje, pri posodah, ki pridejo v poštev v napravi po tem izumu, gre za posode po mednarodni patentni prijavi PCT/NL99/00454, vloženi na ime tukajšnje prijaviteljice in katere vsebine se v zadevi tukajšnje prijave razumejo kot referenčne.

Skica SL. 1 kaže delno v prerezu prostorsko predstavitev točilne naprave 1 po izumu. Ta točilna naprava 1 obsega točilni pult 2 s pod njim razporejenim hladilnikom 4, kjer je lahko spravljena posoda 6, denimo kakršna je s črtkanimi črtami predstavljena na skici SL. 10. Na točilnem pultu 2 je na način, ki ga pobliže kaže skica SL. 2, montiran točilni steber 8. Točilni steber 8 ima prvi konec 10, ki stoji na točilnem pultu 2, medtem ko je na nasprotnem, torej drugem koncu 12 montirana točilna pipa 14. Taka točilna pipa je v podrobnostih predstavljena na skici SL. 8 in obrazložena v zgoraj omenjeni, na Nizozemskem vloženi patentni prijavi. V notranjosti točilnega stebra 8 poteka, kot se vidi na SL. 3, vodilna cev 16, katere prvi

-1010 konec 18 se nahaja pri drugem koncu 12 točilnega stebra 8, medtem ko drugi konec 20 vodilne cevi 16 sega onstran prvega konca 10 točilnega stebra 8 v notranji prostor 22 hladilnika 4. Prvi konec 10 točilnega stebra 8 ima odprtino z matičnim navojem 24, kamor je uvit montažni tulec 26, ki ima zadevni vijačni navoj (ni narisan). Ta montažni tulec 26 sega skozi odprtino 28 v točilnem pultu 2. Na montažni tulec 26 je proti spodnji strani točilnega pulta 2 privita spojna matica 30, tako da je točilni steber 8 trdno spojen s točilnim pultom 2. Del montažnega tulca 26, ki sega pod spojno matico 30, sega v odprtino 32 v zgornji plošči 34 hladilnika 4. Komora 36 z zmanjšanim tlakom, ki bo v podrobnostih opisana kasneje, je z matično prirobo 38 privita v odprtini 32 na spodnji konec montažnega tulca 26, tako da med hladilnikom 4, točilnim pultom 2 in montažnim tulcem 26 in točilnim stebrom 8 obstaja fiksna zveza. Vodilna cev 16 poteka z zračnostjo skozi montažni tulec 26 in poteka skozi dno 40 komore 36 z zmanjšanim tlakom v notranji prostor 22. V predstavljenem izvedbenem primeru je na drugem koncu 20 vodilne cevi 16 vanjo vtaknjena cev 42, ki sega v prednji del notranjega prostora 22 hladilnika 4 vsaj do blizu vrat 44 hladilnika 4. Na koncu vtaknjene cevi 42, kije oddaljen od vodilne cevi 16, se nahaja vanj vtaknjen rahlo lijakast element 46, ki je odprt v smeri k notranjemu prostoru 22. Točilni steber 8 in/ali vodilna cev 16 sta prednostno toplotno izolacijske zasnove, na primer opremljena s plaščem iz ali narejena iz toplotno izolacijskega gradiva za točilni steber 8 in/ali vodilno cev 16.

Med uporabo je skozi vodilno cev 16 in vtaknilno cev 42 speljan od notranjega prostora 22 do točke onstran prvega konca 18 vodilne cevi 16 točilni vod 48. Ta točilni vod 48 je v točilnem stebru 8 lahko fiksno nameščen, toda prednostno je vsaj na delu svoje dolžine gibek, tako da se ga da vtakniti skozi vodilno cev 16 in ga je moč spet izvleči na način, ki še bo opisan. Med uporabo sta vzpostavljena med vodilno cevjo 16 in steno točilnega stebra 8 prvi kanal 50 in med steno vodilne cevi 16 in točilnim vodom 48 drugi kanal 52. Ko je nameščena točilna pipa, je v točilni pipi 14 ali vsaj v njeni bližini prvi kanal 50 fluidno vezan na drugi kanal 52. To pomeni, da med uporabo fluid, zlasti zrak, ki se je ohladil v hladilniku 4, lahko teče skozi vtaknilni element 46 vzdolž točilnega voda 48 po drugem kanalu 52 in od ondod

-1111 prek notranjega prostora točilne pipe 14 v prvi kanal 50. Iz prvega kanala 50 hladilni medij, zlasti ohlajen zrak, nato teče v notranji prostor komore 36 z zmanjšanim tlakom, od koder nato teče proč prek praznilnega voda 54. Vidimo torej, da na ta način ohlajen zrak teče iz notranjega prostora 22 skozi drugi kanal 52 in prvi kanal 50 in pri tem v drugem kanalu 52 obliva del tam napeljanega točilnega voda 48 in hladi po slednjem pretakajočo se pijačo. Ohlajeni zrak zatem odteka prek komore 36 z zmanjšanim tlakom in praznilnega voda 54 do hladilnega sredstva 56,hladilnika 4, kar shematično ponazarja skica SL. 10, nato pa je voden nazaj v notranji prostor 22 hladilnika 4. Pri zgornjem, prvem koncu 18 vodilne cevi 16 so lahko narejene luknje 19, tako da se vzpostavi močnejši tok, s čimer se izboljša hladilni učinek. Tudi je moč povečati kontaktno ploskev točilnega voda 48, na primer z valovitostjo ali kako drugače.

V pipi 14 je na strani točilnega stebra 8 pripravljena konična stena 61, s pomočjo katere se poenostavi vstavljanje točilnega voda 48 in razen tega se vzpostavi izboljšano povezavo med kanaloma 50, 52. V ta namen j,e stena 61 tudi lahko postavljena više gori v pipi 14 bliže iztočnemu koncu 64. Vodilna cev 16 tedaj lahko sega v pipo 14 do točke blizu stene 61, tako da se hladi tudi del odseka točilnega voda 48, ki sega v pipo 14.

Prvi konec 58 točilnega voda 48 nosi ventilski sklop 60, ki je prirejen za sodelovanje s točilno pipo 14, kar vidimo na shematični skici SL. 8 in kot je podrobno opisano v zgoraj omenjeni, na Nizozemskem vloženi patentni prijavi tukajšnje prijaviteljice za izum z naslovom Naprava za izdajanje pijače in posoda za karbonizirano pijačo in cevni nastavek za izdajanje pijače za uporabo v taki napravi, Kot jasno vidimo s skice SL. 8, ventilski sklop obsega kot cevni dulec zasnovan iztočni konec 64, ki prikladno štrli ven iz ohišja 62 točilne pipe, v katero je dulec montiran s pomočjo štrline 66, ki ubira z obodnim utorom 68 v koncu 64. Ohišje 62 točilnega ventila je po vstavitvi konca 64 v bistvu popolnoma neprodušno tesno. Zrak, ki teče iz prvega kanala 50, ohišja 62 točilne pipe potemtakem ne more zapustiti drugače kot prek drugega kanala 52 vzdolž točilnega voda 48. Iztočni konec 64 je na strani, ki se nahaja v notranjosti ohišja 62 točilne pipe, opremljen z gibljivim telesom

-1212

70, na katerega vpliva premikalni mehanizem točilne pipe 14, tako da se telo 70 lahko premakne premočrtno glede na konec 64 med prvim položajem, ko se pijačo lahko izdaja skozi točilni vod 48 in konec 64, in drugim položajem, ki ga kaze skica SL. 8, ko je konec 64 odklopljen od točilnega voda 48, pa zato pijače ni moč izdati. Na osnovi dejstva, da konec 64 sega ven iz ohišja 62 točilne pipe, ohišje 62 točilne pipe s pijačo ne pride v stik. Ohišje 62 točilne pipe je deljene zasnove, tako da v deljenem položaju točilni vod 48, zlasti konec 64, vsaj pa ventilski sklop 60_y lahko vstavimo vanj ali ga iz njega povlečemo, medtem ko mehanizem točilne pipe 14 za sprostitev fluidne zveze med točilnim vodom 48 in koncem 64 lahko aktiviramo samo v primeru, ko je ohišje 62 točilne pipe zaprto.

Na skici SL. 2 je v obliki narisno projiciranega osnega prereza shematično predstavljeno, kako ohlajen točilni vod 48 z vodečim prvim koncem 58 lahko gre skozi vodilno cev 16. Konec 64 je pokrit s pokrovno kapo 72 z zaobljenim vrhom 74, ki preprečuje, da bi se pokrovna kapa 72 vstopajočega točilnega voda 48 v vodilni cevi 16 zataknila. Dolžina pokrovne kape 72, ventil 60 in gibkost točilnega voda 48 so izbrani glede na kolena oziroma krivine v vodilni cevi 16, tako da gre točilni vod 48 kot celota skozi vodilno cev 16 v položaj, kot ga kaže skica SL. 3. Vodilna cev 16 je tako zasnovana, da je, kot kaže skica SL. 4, v krivinah opazno ovalna, tako da se velika os elipsastega preseka nahaja v ravnini, kjer leži zadevni lok, kar pomeni več prostora za vstavljanje, pa še vedno v bistvu enaka preseka prvega kanala 50 in drugega kanala 52. Še več, posledica take postavitve v krivini je ugodnejše strujno polje hladilnega medija, ki teče tam skozi. Pokrovna kapa 72 med vtikanjem točilnega voda 48 prekriva odprti konec 64, s Čimer je preprečeno deformiranje iztočnega konca 64. Ventil 60 je prednostno tako zasnovan, da je zaprt, ko je pokrovna kapa 72 potisnjena v smeri točilnega voda 48. S tem je preprečeno, da bi ventil 60 med vtikanjem bil odprt.

Kot vidimo na skici SL. 9, se da v prednostnem primeru izvedbe v notranjem prostoru 22 hladilnika postaviti drugo ob drugi dve posodi 6, od katerih ena je predrta, medtem ko se drugo pripravljalno hladi. Na SL. 9 je posoda 6, ki je na desni, predrta. To pomeni, daje točilni vod 48 prek točilne glave 76 povezan s primarnim zapornim

-1313 ventilom 78 posode 6. Ta primarni zaporni ventil 78 zagotavlja, da je posoda čisto zaprta in jo je moč odpreti samo s pomočjo točilne glave 76. Od točilne glave 76 je speljan preskrbovalni vod 80, ki je vezan na tlačni vir, na primer jeklenko 81 s stisnjenim CO₂, kar se običajno uporablja v točilnih napravah in kot je to prikazano na skici SL. 12. Posoda 6 po izumu pa je lahko narejena, denimo, kot je opisano v zgoraj omenjenih mednarodnih patentnih prijavah PCT/NL99/00454 ali PCT/NL99/00144, ki ju je tu obravnavati kot sovisni prijavi. Bolj določno, če kot posodo 6 uporabimo sestavljeno posodo “vsebnik/vreča”, na primer kakršna je opisana v PCT/NL99/00454, lahko napravo po izumu uporabimo tudi za nekarbonizirane pijače, kot so sokovi, mlečni izdelki in podobno, in za brezalkoholne pijače, ki so bodisi že mešane ali ki se jih bo mešalo. Povezava točilne glave 76 in primarnega ventila 78 omogoča izdajanje pijače iz posode 6 po točilnem vodu 48 do točilne pipe 14. V predstavljenem primeru izvedbe so hrbtna stena 82 in vrata 44 tako speljani, da se hrbtna stena 82 in vrata 44 druga drugih med posodama 6 navidezno dotikajo, tako da sta slednji do določene mere medsebojno vsaj toplotno izolirani. Seveda se v ta namen lahko uporabi tudi druga izolacijska sredstva.

Kot se vidi zlasti s skic SL. 1, 10 in 13, je v hrbtni steni 82 hladilnika 4 urejen prostor 84, kjer so spravljena hladilna sredstva 56A kot tudi puhalo 86, ki med uporabo piha v smeri odprtine 88, ki spaja prostor 84 in notranji prostor 22. V prostoru 84 se prednostno pri ali v hladilnih sredstvih 56A konča praznilni vod 54. Po vključitvi puhala 86 zrak teče iz prostora 84 v notranji prostor 22, posledica česar je sesanje zraka iz komore 36 z zmanjšanim tlakom prek praznilnega voda 54, kar pravzaprav ustvarja znižanje tlaka v komori 36 z zmanjšanim tlakom. Posledica tega zmanjšanega tlaka je sesanje zraka iz prvega kanala 50, posledica tega pa sesanje zraka prek točilne pipe 14 iz drugega kanala 52. Ker so oba kanala 50, 52 in točilna pipa 14 med uporabo v bistvu povsem neprodušno zaprti, pride zrak, ki se vsesava iz drugega kanala 52, iz notranjega prostora 22. Praznilni vod 54 je prednostno tako dimenzioniran, da zrak, ki prihaja iz njega, lahko gre skozi puhalo 86 edinole prek hladilnih sredstev 56A, tako da se zrak, ki je prišel v notranji prostor 22, ohladi na

-1414 želeno temperaturo, na primer med 0 in 6 °C. Zrak se torej recirkulira in ohranja sorazmerno mrzel, tako daje kondenzacija vsaj v glavnem preprečena.

V na skici SL. 10 predstavljenem izvedbenem primeru je pod podno ploščo 90 hladilnika 4 razporejen uparjalnik 92. Hladilnik 4 je razporejen pod točilnim pultom 2, tako da se zrak lahko vsesava vzdolž zgornje stranice in hrbta hladilnika 4 in lahko odteka vzdolž uparjalnika 92 pod hladilnikom 4, kar je shematično nakazano na skici SL. 11. Pod 90 je prednostno tako zasnovan, da se ga da za potrebe čiščenja uparjalnika 92 odpreti. Seveda pa je na dlani, da pridejo v poštev tudi drugi, v stroki znani hladilni mehanizmi.

Točilno napravo 1 po izumu lahko zgradimo kot sledi.

Na točilnem pultu 2 izberemo na primer v odvisnosti od položaja točilne rešetke 9 ali splakovalnega korita primerno mesto za točilni steber 8. Nato na želenem mestu v točilni pult 2 zavrtamo odprtino 28. Hladilnik 4 postavimo na primemo mesto pod točilnim pultom 2, nakar v stropno ploščo 34 hladilnika v soosnosti z odprtino 28 zavrtamo odprtino 32. V prirobo 38 komore 36 z zmanjšanim tlakom uvijemo montažni tulec 26 in ga vtaknemo skozi odprtino 32, med stropno ploščo 34 in točilni pult 2 pa na montažni tulec 26 privijemo zategovalno matico 30. Na zgornji konec montažnega tulca 26 privijemo z njegovim prvim koncem 10 točilni steber 8, tako da je točilni pult 2 ukleščen med omenjeni prvi konec 10 in zategovalno matico 30. Rezultat tega je fiksna zveza med točilnim pultom 2 in hladilnikom 4. Seveda pride v poštev sleherni primeren vrstni red sestavljanja. Vtaknilno cev 42 lahko nato z zavihtitvijo komore 36 z zmanjšanim tlakom tako usmerimo, da pride vtaknilni element 46 v primeren položaj glede na vrata 44, na primer na sredo hladilnika 4, vsaj kar zadeva gledanje od spredaj. Nato je prednostno, daje praznilni vod 54 vsaj delno gibek, tako da ga lahko napeljemo v prostor 84 za sleherno postavitev komore 36 z zmanjšanim tlakom. Točilno pipo 14 privijemo na konec 12 točilnega stebra 8.

Posodo 6 z nanjo priključenim ali k njej vsaj priključljivim točilnim vodom 48 lahko postavimo s prednje strani v notranji prostor 22 na pod 90. Pod 90 je lahko tako profiliran, da posoda 6 lahko stoji pokonci povsem v notranjem prostoru 22, kot je to na skici SL. 10 nakazano s črtkanimi črtami, pa tudi v malenkostno nagnjeni legi, kot

-1515 je to na SL. 10 narisano z izvlečenimi črtami, pri čemer je primarni ventil 78 razporejen pri prednji stranici hladilnika 4 in je zlahka dosegljiv za montažo točilne glave 76, če je treba. Težišče Z je tedaj tako razporejeno, da posoda 6 sama kot taka lahko stoji na podu 90. Nato točilni vod 48, z vrhom 74 na čelu, potisnemo v vtaknilni element 46 in ga pomikamo skozi vodilno cev 16, da točilna pipa pride do deljenega mesta. Točilni vod 48 pri tem potisnemo do te mere, da ventil 60 pride v točilno pipo 14, ko pokrovno kapo 72 lahko snamemo in se da pipo 14 zapreti. Po potrebi nagnjeno posodo 6 zatem lahko postavimo pokonci in hladilnik zapremo, in točilna naprava 1 je nared za uporabo. Ce točilno pipo 14 odpremo, pijača teče iz posode 6.

Ko smo posodo 6 spraznili do načrtovane mere, priključimo drugo posodo 6. Tedaj primarno točilno glavo 76 prestavimo na novo posodo 6, a je prednostno, da v celoti odstranimo točilni vod 48 in ga zamenjamo z novim točilnim vodom z zapornim ventilom 60. V ta namen je točilna pipa 14 lahko deljena in točilni vod 48 lahko potegnemo nazaj v smeri notranjega prostora 22 ali ga, če je točilni vod 48 snet s točilne glave 76, povlečemo v celoti ven iz vodilne cevi 16 prek točilne pipe 14. Zamenjava točilnega voda 48 je prednostna zaradi tega, ker je še bolje zagotovljena higieničnost in ne pride do mešanja pijač. Če je točilni vod 48 v napravi 1 po izumu v vodilni cevi 16 sorazmerno trdno držan, je lahko trdno vezan tudi na točilno pipo 14 in tako lahko točilno glavo 76, potem ko smo jo po potrebi očistili na po sebi znan način, v vsakem primeru vežemo na novo posodo 6.

Vodilna cev 16 po izumu je lahko na primer povsem ali delno, kot kaže skica SL. 6, iz umetnega gradiva. Tako vodilno cev lahko vgradimo na primer v kovinski točilni steber 8, ko gre na primer za obstoječ točilni steber. V tej prijavi se pod pojmom Točilni steber’, za kar v stroki lahko obstajajo tudi druga priložnostna poimenovanja, razume vsaj tisti del točilne naprave, ki je pritrjen na točilnem pultu. V tem primeru izvedbe ima vodilna cev 16 sorazmerno togo koleno 91 s sploščenim, ovalnim presekom, in na to koleno vezan gibek valovit del 94. Valovi 96 gibkega dela 94 štrlijo na ven. Na noter odprti obodni utori 98 imajo višino H, ki je znatno manjša od zaokrožitve vrha 74 pokrovne kape 72, tako daje preprečena možnost, da bi se vrh 74 med vstavljanjem točilnega voda 48 zatikal v gibki del 94. Spodnji konec 20

-1616 vodilne cevi 16 je nekoliko lijakast, kar olajša vtikanje vrha 74. Taka izvedba omogoča, da denimo vodilno cev 16 lahko vtaknemo od drugega konca 12 točilnega stebra 8 in da gibki del sorazmerno zlahka potisnemo skozi točilni steber 8 vse do te mere, da koleno 91 pride v želeni položaj.

V alternativnem izvedbenem primeru, ki ga kaže skica SL. 7, sorazmerno togo, na primer kovinsko, z distančnim obročem 17 opremljeno vodilno cev 16 vložimo v livarski kalup 100, katerega samo polovica je predstavljena na SL. 7. Okoli vodilne cevi 16 se nahaja zgubljivo jedro, ki ima obliko prvega kanala 50, nakar okoli le-tega ulijemo - prednostno iz kovine, na primer nerjavnega jekla, aluminija ali podobno točilni steber 8 kot tak. Temu sledi odstranitev (neprikazanega) jedra, narejenega na primer iz peska ali voska, če se to že ni zgodilo po litju, tako da na koncu dobimo za uporabo primeren točilni steber 8 v enem kosu z vodilno cevjo 16. V takem izvedbenem primeru se da obroč 17 uporabiti za montažo montažnega tulca 26, ki je v ta namen tudi lahko zalit kot integralen del.

V alternativnem primeru izvedbe je točilni steber 8 narejen iz dveh ali več delov, tako da se da dele združiti okoli vodilne cevi 16 ali vmesne stene za ločitev kanalov 50, 52. Tudi vodilno cev 16 je moč narediti iz dveh ali več delov in jih združiti v točilnem stebru 8 na primer po vtaknitvi delov v točilni steber z nasprotnih koncev. Tesnilni obroč, na primer tak, ki se stali, lahko nato uporabimo za zvezo delov.

Skica SL. 12 kaže alternativni izvedbeni primer naprave 1 po izumu, ko je točilni steber 8 na točilnem pultu 2 pritrjen na običajen način ali kot je opisano zgoraj in ima vsaj en kanal, na primer takega, ki ga tvori vodilna cev 16, kot je bilo opisano, ali ki ga tvori osrednja luknja v točilnem stebru. Vtaknilna cev 42 je vezana na ta kanal in opremljena z vtaknilnim elementom 46, tako da točilni vod 48 poteka od izpod točilnega pulta 2 skozi vtakniino cev 42 in točilni steber 8 v točilno pipo 14, tako da se na že opisani način lahko namesti iztočni konec 64. Prednostno je pri vodilnem iztočnem koncu 64 spet predviden ventil 60, ki je prirejen za sodelovanje z odpiralnim mehanizmom točilne pipe 14 na primer tako, kot je bilo opisano. Točilna pipa 14 pa je tudi lahko take vrste, da točilni vod 48 pri iztočnem koncu 64 stisne do

-1717 zaprtega stanja ali ga sprosti, tako da točilna pipa 14 in točilni vod 48 tvorita stišček.

V takem izvedbenem primeru je iztočni konec 64 kot pri že opisanem izvedbenem primeru prednostno sorazmerno tog, tako da se brez težav namesti iztočni konec 64 in ostalo. Seveda je tudi možno, da je iztočni konec 64 integralen del točilne pipe 14, kamor je vstavljen konec 58 točilnega voda 48.

V primeru izvedbe, ki ga kaže skica SL. 12, je točilni vod 48 na posodo 6, ki je postavljena na odmiku od točilnega pulta 2, vezan prek točilne glave- 76. Posoda 6 je lahko na primer skupaj z jeklenko 81 za CO2 ali ustreznim tlačnim virom, ki je nanjo vezan prek dovodnega voda 80, razporejena v hišni kleti ali podobnem prostoru ali je postavljena prosto pod pipo, t.j. izven hladilnika ali podobne hladilne naprave. Po potrebi lahko vtaknilna cev 42 sega do točke blizu točilne glave 76. Če je vtaknilna cev 42 zelo dolga, lahko pripravimo mehanska sredstva za olajšanje vstavljanja točilnega voda 48, na primer ročno ali motorno gnana vstavljalna kolesa ali podobno.

V tem izvedbenem primeru gre v točilnem stebru 8 ali, kot je narisano, pri njem na primer med vtaknilno cevjo 42 in vtaknilnim elementom 46 za hladilno napravo 45, s katero se da hladiti točilni vod 48. S tako hladilno napravo se da pijačo, ki prihaja iz posode 6, ki je postavljena prednostno na sorazmerno hladno mesto, še dodatno ohladiti na želeno temperaturo. Posebno v primeru, ko se pijačo zaužije pri sorazmerno visoki temperaturi, na primer med 10 °C in sobno temperaturo, je tovrstna naprava posebno dobrodošla. Če pa gre za uporabo primernega hladilnega sredstva 45, se da pijače izdajati pri nižji temperaturi.

Na skici SL. 13 je predstavljena nadaljnja alternativna oblika izvedbe točilne naprave po izumu, ki v bistvu ustreza izvedbi s SL. 1 in SL. 10. V tem izvedbenem primeru, pri katerem imajo isti deli iste sklicevalne oznake, gre za zračni vod 55, katerega prvi konec se konča v ali pri puhalu 86, drugi konec pa je fluidno povezan z vtaknilno cevjo 42, vsaj s prvim kanalom 50. V tej vtaknilni cevi 42 je prednostno pri vtaknilnem elementu 46 predvideno zoženje 47, ki poteka sorazmerno ozko okoli točilnega voda 48. Zoženje 47 je lahko po potrebi malenkostno gibko, tako da vodilni konec točilnega voda 48 z ventilskim sklopom lahko pomikamo skozenj ob elastični deformaciji in zoženje zadeva ob točilni vod. Ko puhalo 86 deluje, potiska zrak po

-1818 zračnem vodu 55 v prvi kanal 50, ko zoženje 47 v bistvu preprečuje, da bi ohlajen zrak prihajal v notranji prostor 22. V tem primeru izvedbe je praznilni vod 54 potegnjen do točke pod hladilnim sredstvom 56A, tako da zrak, ki zapušča praznilni vod 54, lahko teče k puhalu 86 in zračnemu vodu 55 edinole prek hladilnega sredstva 56A. Posledica delovanja puhala 86 ob hladilnem sredstvu 56A je vzpostavitev sorazmerno malega podtlaka, tako da se odteguje zrak od praznilnega voda 54. Po potrebi lahko predvidimo še drugo puhalo, denimo pri spodnjem koncu praznilnega voda 54 ali v komori 36 na zmanjšan tlak ali med njima, tako da se dobi močnejši, vsaj bolje krmiljen sesalni učinek. V takem primeru, ko gre za alternativni izvedbeni primer, puhalo 86 lahko opustimo.

Presenetljivo pa se je izkazalo, da se v vsakem primeru dobi želeno hlajenje prek krmiljenja tlaka v kanalih 50, 52. V prvem kanalu 50 se vzpostavlja tlačni presežek, enako tudi v pipi 14, tako da se točilni vod 48 in ventilsko sredstvo 60 hladita tudi v pipi 14. S tem, ko se v drugem kanalu 52 vzpostavi majhen podtlak, vsaj glede na tlak v prvem kanalu 50, je zagotovljeno, da pride do kroženja zraka, ne da bi prišlo do pošiljanja ven velike količine ohlajenega zraka, vsaj ne po pipi 14. Tako je torej dobrodošlo ne izbirati premočnega podtlaka, da se prepreči vsesavanje neželeno mnogo vročega zraka iz okolice prek pipe 14. Dobimo torej energetsko dobro točilno napravo. Želeno tlačno porazdelitev se dobi tako z enim samim kot tudi z več puhali.

V predstavljenem primeru izvedbe je pod komoro 36 na zmanjšan tlak predvidena vtaknilna cev 42 z diametralno drug nasproti drugemu postavljenima cevnima nastavkoma 57, kamor se priključi vod 55 za dovajanje zraka. V vsakem primeru je eden od nastavkov 57 v uporabi, nasprotni nastavek pa je zaprt s pokrovom ali podobno. Prednost tega je, da točilni steber 8 lahko postavimo kjer koli na stropu hladilnika, pa se da zračni vod 55 vseeno vedno priključiti na primeren način. Pri komori 36 na zmanjšan tlak gre pri tem za zasučno izvedbo.

Točilno napravo po izumu lahko naredimo v fiksni izvedbi ali v mobilni izvedbi, na primer na kolesih. Presenetljivo seje izkazalo, da točilna naprava po tem izumu utegne imeti navdušujoče zanimenje porabnikov. Posebno ko se točilno napravo po tem izumu uporablja v sorazmerno vročem okolju, pride na točilnem

-1919 stebru 8 do kondenzacije in s tem do privlačnega izgleda z občutkom hlada. Ugotovili smo, daje posledica tega večji trgovski promet. Hladilna sredstva točilne naprave po izumu so prednostno tako naravnana, da ne pride do nastajanja ledu, aje vzpostavljeni hladilni učinek vseeno optimalen.

Na dlani je, da se pri napravi po izumu točilnemu vodu 48 lahko skupaj s posodo 6 odrečemo, medtem ko poljubni ventil 60 po uporabi ali po očiščenju lahko ponovno uporabimo. Dobava skupaj s posodo pomeni to prednost,,da je za higieno bolje poskrbljeno, posebno ko je zraven tudi iztočni konec 64, ki se ga zavrže skupaj s točilnim vodom 48, saj se s tem prepreči, da bi se pijača in točilna naprava druga druge dotikala. Prednost uporabe ventila 60 je tedaj, da ga lahko zapremo, preden odstranimo - konkretno: nazaj potegnemo - točilni vod 48, s čimer tudi preprečimo, da bi v točilni napravi med odstranjevanjem končali kaki ostanki. Ker v napravi po izumu pijača doteka po odstranljivem točilnem vodu 48 pa zato pijača ne pride v stik s točilno napravo kot tako, se prihranijo čas in stroški za čiščenje in ni potrebe po uporabi za okolje nezdravih kemičnih snovi. Nadaljnja prednost naprave po izumu, v kateri se točilni vod 48 hladi, je, da pijača v vodu lahko dlje časa miruje, ne da bi postala neprimerna za zaužitje. Ker ni dotika med točilno napravo in pijačo, tudi ni obrabe točilne naprave.

Izum nikakor ni omejen na eksemplarične izvedbene primere, kakršni so predstavljeni na skicah in opisani zgoraj. V okviru izuma, definiranega v patentnih zahtevkih, so možne številne različice le-teh.

Primeri: Točilni vod 48, kije v predstavljenem primeru izvedbe v celoti gibek, je tudi lahko v celoti ali delno tog, na primer ko je trajno vgrajen v točilni steber 8; tudi lahko ima večjo dolžino, tako da je hladilnik, vsaj pa posoda, postavljen dlje stran, denimo v kleti. Hladilno sredstvo lahko odpravimo pa uporabimo izključno le različico, ko je točilni vod vtaknjen, zlasti z vidika higiene, kot je bilo opisano. V tovrstnem primeru izvedbe se da po potrebi odreči povsem zunanjemu, prvemu kanalu. Tudi točilni steber 8 je lahko drugačne zasnove, na primer deljene zasnove, tako da točilni vod 48 uvedemo v tedaj deljeni točilni steber, nakar točilni steber lahko spojimo okoli točilnega voda 48. Prvi konec 58 točilnega voda 48 lahko pripravimo za

-2020 združljivost s točilno pipo 14 na razne načine, na primer s hitro sklopko, ki jo lahko vložimo v točilno pipo 14, medtem ko je ventil 60 drugače zasnovan ali celo opuščen in je točilna pipa 14 zasnovana kot vsakdanja točilna pipa. Tudi se da skozi en točilni steber 8 uvesti več točilnih vodov 48. V prikazanem primeru izvedbe je vodilna cev 16 zasnovana kot cev, ki poteka skozi votel točilni steber 8. Razume pa se, da je točilni steber na primer prek predelne stene lahko tudi ločen na dva kanala, potekajoča drug ob drugem, medtem ko je vtaknilna cev 42 vezana neposredno na enega od dveh kanalov za vtaknitev točilnega voda 48 vanj. Tedaj tovrstna predelba sega prednostno do točke blizu točilne pipe 14 in jo je moč v točilni steber 8 preprosto zaliti. Nadalje, zrak lahko teče neposredno od prvega kanala 50 v notranji prostor 22, kjer se nato hladi z mešanjem ohlajenega zraka, ki je že v notranjem prostoru. Tudi se lahko ohlajeni zrak vsesava neposredno iz prostora 84 v prvi kanal 50, če pripravimo primemo zvezo med njima. Točilni steber 8 lahko montiramo neposredno na strop 34 hladilnika 4, denimo za uporabo tovrstne naprave v rekreacijske namene ali za potrebe doma. Hladilnik 4 po izumu lahko seveda zasnujemo na razne načine z raznimi hladilnimi mehanizmi, na primer, kot je v navadi, s kompresorjem, uparjalnikom, hladilnim sredstvom in tlačno posodo. Tak hladilnik tudi lahko sprejme različno število posod. Potisno sredstvo za kroženje zraka, ki je v predstavljenem izvedbenem primeru zasnovano kot puhalo, je nadalje lahko, obrnjeno, razporejeno za pihanje zraka skozi kanala 50, 52, s čimer vzpostavlja presežek tlaka. Z uporabo komore 36 na zmanjšan tlak, vsaj pa z rezultirajočim sesanjem zraka skozi kanala 50, 52, pa imamo to prednost, da se, če točilna pipa 14 ni povsem tesna, zrak iz okolice vsesava in ne piha ven, kar bi bilo za uporabnika slabše. Zrak pa tudi lahko piha vzdolž točilne pipe, tako da se dobi še večjo hladilno zmogljivost. Prednostno se tedaj pihanje zraka usmeri proč v smeri, ki ne bi bila ovira za uporabnika, na primer dol. Tudi lahko uporabimo druga hladilna sredstva, na primer vodo ali glikol, Če sta prvi in drugi kanal zasnovana kot sklenjen tokokrog, v katerega so vključena hladilna sredstva za medij in v katerega je točilni vod tako vključen, daje vsaj delno fiksen.

Razume se, da te in številne primerljive različice sodijo v okvir izuma, kot je začrtan s patentnimi zahtevki, ki sledijo.

Claims

Patentni zahtevki

L Točilna naprava za pijačo, obsegajoča hladilno napravo (4) in točilni steber (8) s točilno pipo (14), pri čemer točilni steber (8) obsega prvi (50) in drugi kanal (52), ki sta medsebojno fluidno vezana pri točilni pipi (14), in vsaj med uporabo skozi drugi kanal (52) poteka točilni vod (48), ki je ali kije lahko na enem koncu spojen s posodo (6) za pijačo in lahko na drugem koncu sodeluje s točilno pipo (14), značilna po tem, da sta vodilna cev (16) in točilni vod (48) tako zasnovana, da se da točilni vod (48) vtakniti v vodilno cev (16) od vtaknilnega konca vodilne cevi (16) in točilni vod poteka skozi vodilno cev (16) v točilno pipo (14), ki sejo priključi nanj, tako da med uporabo med fluidom, ki se ga izdaja, in točilno napravo ni drugega stika kot v omenjenem točilnem vodu.
2. Točilna naprava po zahtevku 1, pri kateri vodilna cev (16) skozi točilni steber (8) poteka vsaj do točke pri točilni pipi (14), tako da med vodilno cevjo (16) in točilnim stebrom (8) obstaja prvi kanal (50), ki vodilno cev (16) vsaj delno obdaja, pri čemer med uporabo točilni vod (48) poteka skozi vodilno cev (16), in med točilnim vodom (48) in vodilno cevjo (16) obstaja drugi kanal (52), ki točilni vod (48) vsaj pretežno obdaja.
3. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri drugi kanal (52) poteka vsaj do točke pri hladilnem sredstvu, prednostno v hladilno srestvo.
4. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri gre za obstoj potisnega sredstva za potiskanje hladilnega medija po kanalih (50, 52).
5. Točilna naprava po zahtevku 4, pri kateri se vodilna cev (16), vsaj drugi kanal (52), konča v hladilni napravi, pri čemer je potisno sredstvo razporejeno za strujanje ohlajenega zraka kot hladilnega medija po kanalih.

-2222
6. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri so potisna sredstva razporejena za recirkuliranje zraka, ohlajenega v hladilni napravi, od hladilne naprave po kanalih (50, 52) vzdolž točilnega voda (48).
7. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri potisna sredstva obsegajo komoro (36) na zmanjšan tlak, ki je fluidno povezana s prvini kanalom (50).
8. Točilna naprava po zahtevku 7, pri kateri je komora (36) na zmanjšan tlak fluidno povezana s sesalnim sredstvom, posebno puhalom (86) za vzpostavljanje zmanjšanega tlaka v komori (36) na zmanjšan tlak, pri Čemer so hladilna sredstva (4, 56) pripravljena za hlajenje zraka, vsesavanega iz kanalov s pomočjo sesalnih sredstev in potujočega skozi le-ta do hladilne naprave, posebno v prostor hladilnika.
9. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri sta prvi (50) in drugi kanal (52) v fluidni povezavi drug z drugim v točilni pipi (14).
10. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri gre za obstoj sesalnega sredstva za sesanje zraka v hladilno napravo iz okolice, kompresor (56) in uparjalnik (92) ter tlačno posodo, pri čemer so vsaj kompresor, tlačna posoda in uparjalnik razporejeni za vsaj delno sušenje vsesavanega zraka.
11. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri je vsaj del točilnega voda (48), ki poteka v vodilni cevi (16), zasnovan kot gibka cev, prirejena za sklopitev s točilno pipo (14).
12. Točilna naprava po zahtevku 11, pri kateri je točilna pipa (14) razporejena za sodelovanje s kot gibka cev izvedenim točilnim vodom (48), tako da točilna pipa (14) in kot gibka cev izvedeni točilni vod (48) tvorita “stišček”, pri čemer točilna pipa gibko cev lahko stisne do zaprtja.

-2323
13. Točilna naprava po zahtevku 11, pri kateri je kot gibka cev izvedeni točilni vod (48) opremljen z ventilom (60), pri čemer je točilna pipa (14) razporejena za sodelovanje z ventilom (60), tako da se da ventil (60) odpreti in zapreti s pomočjo točilne pipe (14) za potrebe sprostitve fluidne poti iz točilnega voda (48) v okolico.
14. Točilna naprava po katerem koli zahtevku 11 do 13, pri kateri vtaknilni konec (46) poteka v hladilnik kot hladilno napravo.
15. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri vodilna cev (16) poteka skozi komoro (36) na zmanjšan tlak v hladilno napravo, zasnovano kot hladilnik (4), pri čemer ima del, ki sega v hladilnik, vtaknilno odprtino (46), posebno lijakasto zasnovano, za uvajanje ohlajenega zraka in uvedbo točilnega voda.
16. Točilna naprava po zahtevku 15, pri kateri je del, ki sega v hladilnik, vsaj delno nihalne zasnove, tako da se da njegov prosti konec namestiti v notranjosti hladilnika, posebno usmerjeno k vratom hladilnika, ne oziraje se na položaj vodilne cevi glede na hladilnik.
17. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri vodilna cev (16) obsega med hladilno napravo (4) in točilno pipo (14) vsaj eno koleno (91), v katerem ima vodilna cev presek vsaj z dolgo osjo in kratko osjo, pri čemer se dolga os nahaja v ravnini zadevnega kolena.
18. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri je točilni steber (8) fiksno povezan s hladilnikom (4) kot hladilno napravo, pri čemer je hladilnik (4) razporejen pod pultom in točilni steber poteka skozi pult in steno hladilnika.
19. Točilna naprava po zahtevku 18, pri kateri je točilni steber (8) fiksno povezan z vodilno cevjo (16), pri Čemer vodilna cev (16) poteka skozi komoro (36) na zmanjšan tlak in je pritrjena k spodnji strani le-te za pritrditev točilnega stebra.

-2424
20. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri ima hladilna naprava (4) vsaj dva položaja za postavitev posod s pijačo, ki se jo izdaja po točilnem vodu (48), pri čemer so vsaj za primer zaprtega stanja hladilne naprave predvidena ločilna sredstva med postavljalnima položajema vsaj za delno toplotno izolacijo posod (6), postavljenih na omenjena postavljalna položaja.
21. Točilna naprava, obsegajoča točilni steber (8) s točilno pipo (14) in točilnim vodom (48), pri čemer je točilni vod vsaj delno gibke zasnove in točilni steber (14) obsega vodilno cev (16), ki ima prvi konec, ki se konča pri točilni pipi, in ima nasprotni, drugi konec, ki se konča blizu enega konca točilnega stebra (8), vsaj onstran tega konca, pri čemer je zadevni drugi konec razporejen za uvedbo prvega konca točilnega voda (48), tako da ta, prvi konec lahko gre skozi vodilno cev (16) do točilne pipe (14), pri čemer je drugi konec točilnega voda prirejen za sklopitev s posodo (8) za pijačo, prvi konec točilnega voda (48) pa je v stanju sodelovati s točilno pipo (14).
22. Točilna naprava po zahtevku 21, pri kateri je točilni vod (48) v bistvu v celoti gibek.
23. Točilna naprava po zahtevku 21 ali 22, pri kateri točilni vod (48) pri prvem koncu vsebuje ventilsko telo (60), kije v stanju sodelovati s točilno pipo (14), tako da se med delovanjem točilne pipe (14) ventilsko telo (60) lahko premika med odprtim položajem in zaprtim položajem.
24. Točilna naprava po zahtevku 23, pri kateri ima vodilna cev (16) tolikšne razsežnosti, da ventilsko telo (60) lahko gre skoznjo z določeno zračnostjo tako v smeri točilne pipe (14) kot tudi v nasprotni smeri.
25. Točilna naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, pri kateri je konec točilnega voda (48), ki se nahaja pri točilni pipi (14), vsaj pred uporabo za izdajanje pijače, predvsem pred in med vstavljanjem točilnega voda skozi vodilno

-2525 cev, opremljen s pokrovno kapo (72) z zaokroženim vrhom, ki pokriva vsaj prehod točilnega voda.
26. Postopek ureditve točilne naprave, posebno take po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri katerem # se točilni steber (8) z vsaj eno vodilno cevjo (16), potekajočo skozenj, in s točilno pipo (14), ki je vezana na vodilno cev (16), montira na zgornjo stran točilnega pulta (2), tako da točilni steber in vodilna cev potekata do točke pod točilnim pultom (2) oziroma sta vsaj od ondod dostopna, # se med odprtim koncem vodilne cevi (16), nahajajočim se pod točilnim pultom, in odprtim koncem, ki je podobno razporejen pod točilnim pultom (2), prvega kanala (50), vzpostavljenega med vodilno cevjo (16) in točilnim stebrom (8) in obdajajočega, vsaj delno, vodilno cev (16), vzpostavi fluidno zvezo prek vodilne cevi (16) in prvega kanala (50), ki sta druga z drugim povezana v točilni pipi (14) oziroma vsaj blizu nje, in # je točilni vod (48) razporejen v vodilni cevi (16) od omenjenega odprtega konca le-te pa vsaj do točke blizu točilne pipe (14), pri čemer je točilni vod sklopljen s točilno pipo (14) za sodelovanje s slednjo.
27. Postopek po zahtevku 26, pri katerem pod točilni pult (2) postavimo hladilnik (4), nakar določimo želeni položaj točilnega stebra (8) na točilnem pultu (2), pripravimo odprtino v točilnem pultu (2) in odgovarjajočo odprtino v stropni plošči hladilnika (4), in zatem točilni steber (8) z vodilno cevjo vtaknemo skozi omenjeni odprtini in ga fiksiramo prednostno tako proti točilnemu pultu (2) kot tudi proti stropni plošči hladilnika (4).
28. Postopek po zahtevku 26 ali 27, pri katerem komoro (36) na zmanjšan tlak povežemo z omenjenim odprtim koncem kanala (50), tako da se, ko pride v komori (36) na zmanjšan tlak do zmanjšanega tlaka, skozi vodilno cev (16) in prvi kanal (50) vsesava zrak.
29. Postopek po katerem koli zahtevku 26 do 28, pri katerem kot točilni vod uporabimo vsaj delno gibko cev, ki jo vtaknemo z odprtega konca vodilne cevi (16) in jo skozi vodilno cev (16) vstavimo v točilno pipo (14), gibko cev pa

-2626 uvedemo v točilno pipo (14) za potrebe sodelovanja s funkcijskim mehanizmom točilne pipe (14).
30. Postopek po zahtevku 29, pri katerem uporabimo gibko cev, ki ima pri vodilnem koncu ventil (60), ki ga sklopimo s funkcijskim mehanizmom, tako da ventil (60) lahko odpremo in zapremo s funkcijskim mehanizmom.
31. Postopek po katerem koli zahtevku 26 do 30, pri katerem v hladilnik (4) vgradimo sesalno ali puhalno sredstvo, s pomočjo katerega se zrak, ki se je ohladil v hladilniku, potiska skozi vodilno cev in prvi kanal (50) za hlajenje pijače, ko teče skozi točilni vod (48).
32. Postopek izdelave točilnega stebra, pri katerem vodilno cev (16) uvedemo v livarsko kokilo (100) in nato v livarski kokili okoli vodilne cevi (16) izdelamo točilni steber (8), posledica česar je fiksna zveza med vodilno cevjo in točilnim stebrom, pri čemer uvedemo kovinsko vodilno cev, uporabljajoč distančna obroča (17), okoli katerih ulijemo kovinski točilni steber posebno iz nerjavnega jekla, pri Čemer en distančni obroč služi kot vezno sredstvo za določitev položaja točilnega stebra.
33. Posoda (6) za pijačo, primerna in namenjena za uporabo pri točilni napravi po katerem koli od zahtevkov 1 do 25 ali postopku po katerem koli od zahtevkov 26 do 31, pri čemer ima posoda (6) primarni ventil (78) s sklopilnim sredstvom za priključitev na vir tlačnega fluida in je na primarni ventil (78) vezan vsaj delno gibek točilni vod (48), pri kateri (posodi) ima gibki točilni vod (48) pri koncu, ki je oddaljen od posode, ventil (60), kije fiksno povezan z gibkim točilnim vodom (48) in se ga da ponovljivo odpreti in zapreti.