SI9520076A

SI9520076A - Novel amido quinoxaline diones, their production and use

Info

Publication number: SI9520076A
Application number: SI9520076A
Authority: SI
Inventors: Wilfried Lubisch; Berthold Behl; Hans Peter Hofmann
Original assignee: Basf Ag
Priority date: 1994-06-22
Filing date: 1995-06-16
Publication date: 1997-08-31
Also published as: ZA955128B; CN1152918A; BG101114A; PL317967A1; HU9603544D0; HRP950339A2; CA2193732A1; MX9700113A; JPH10501801A; NO965553D0; FI965172A; US5773439A; AU2883595A; DE4428152A1; FI965172A0; HUT76472A; EP0873321A1; NO965553L; WO1995035289A1; BR9508112A

Description

Predloženi izum se nanaša na nove amido-kinoksalindione, na postopke za njihovo pripravo kot tudi na njihovo uporabo za zatiranje bolezni.

T.i. ekscitatorične amino kisline, kot npr. glutaminska kislina, so v centralnem živčnem sistemu zelo razširjene. Te ekscitatorične amino kisline delujejo kot transmiterske snovi za glutamatske receptorje,od katerih poznamo različne podtipe. En podtip se imenuje npr. po specifičnem agonistu N-metil-D-aspartat NMDA-receptor. Ta NMDA-receptor ima različna vezavna mesta za agoniste oz. antagoniste. Amino kislina glicin veže prav tako pri NMDA-receptorju in modulira učinek naravnega agonista glutaminske kisline. Antagonisti na tem glicinskem vezavnem mestu lahko nato kažejo antagonistične učinke pri NMDA-receptorju in zavirajo preobčutljivost tega receptorja.

Dva druga podtipa glutamatnih receptorjev predstavljata AMPA- in kainat-receptor, ki sta vsakokrat označena po specifičnih agonistih 2-amino-3-hidroksi-5-metil-4izoksazol propionski kislini (AMPA) in kainski kislini. Analogno že navedenemu NMDA-receptorju bi lahko antagonisti teh receptorjev prav tako zavirali preobčutljivost.

Pri vrsti nevrodegenerativnih bolezni ali psihičnih motenj nastopajo povečani glutamatni nivoji, ki lahko vodijo do stanj preobčutljivosti ali toksičnih učinkov v centralnem živčnem sistemu.

Antagonisti proti glutamantnim receptorskim podtipom lahko torej služijo za zdravljenje teh bolezni. Glutamantni antagonisti, sem spadajo zlasti tudi NMDAantagonisti oz. njihovi modulatorji (kot npr. glicinski antagonisti) in AMPAantagonisti, so zato primerni za terapevtsko uporabo kot sredstva proti nevrodegenerativnim boleznim (Chorea Huutiustan in Parkinsonove bolezni), nevrotoksičnim motnjam po hipoksiji, anoksiji ali ishemiji, kot nastopajo po kapi, ali tudi kot antiepileptiki, antidepresivi in anksiolitiki (prim. Arzneim. Forschung 1990, 40, 511-514; TIPS, 1990, 11, 334-338, in Drugs of the Future 1989, 14 (11), 10591071).

Derivati kinoksalin-2,3(lH,4H)-diona II

R¹

R² so bili že opisani v več objavah, kot EP 374.534 in EP 260.467 kot glutamatni antagonisti. Številni znani derivati so nesubstituirani v heterocikličnem kinoksalinskem fragmentu (II, R¹, R² = vodik). Znani pa so tudi nekateri derivati, pri katerih R¹ v II predstavlja ostanek, ki ni vodik. Tako so v EP 377.112 in EP 374.534 zaščiteni N-hidroksikinoksalini (II; R¹ = OR⁴). V EP 315.959, DE 4.135.871, WO 91/13.878, WO 92/07.847 in WO 94/00.124 so opisani alkilni ostanki kot R¹ v II, pri čemer je lahko alkilna veriga substituirana še s kislinami, estri ali amidi. Prav tako so omenjene alkilne kisline (= R¹) v J.R. Epperson et al. Bioorg. & Med. Chemistry Lett. 1993, 3(12), 2801-4. Navedene objave pa se odlikujejo s tem, da so pretežno predstavljeni alkilni estri in alkilne kisline. V EP 315.259 pa je naveden amid ocetne kisline (prim. R¹) (primer 24), v J.R. Epperson et al. (loc. cit.) anilid ocetne kisline (primer 16) in v EP 572.852 različni kislinski amidi (prim. primer 56).

Derivati, izvedeni iz N-aminokinoksalindiona, so doslej bili v literaturi manj znani. 1-aminoksalindion so opisali Shin, Sung-Chul et al., Taehan Hwahakhoe Chi 27 (5), 382-4 (1983) [CA 100, 103276], in Rossi et al., Tetrahedron 24, 6395 (1968), Rossi et al. so prav tako pripravili N-imino-kinoksalindione. V WO 93/08.173 so za zaščito predlagani N-alkilamino-kinoksalini kot glutamatni antagonisti in v EP 358.148 s ftalimido ostanki substituirani N-amidokinoksalindioni kot pigmenti. Razen v nazadnje omenjeni prijavi N-amido-kinoksalindioni doslej niso bili nikjer opisani. Pirolilkinoksalini so bili doslej opisani le v EP 572.852.

Sedaj smo našli nove N-amidokinoksalindione z novovrstnimi učinki.

Predmet izuma so novi amidokinoksalindioni s formulo I

kjer pomeni

R¹ vodik ali Cj-C₄-alkil, n je 0 ali 1, m 0,1,2,3 ali 4,

R² pomeni vodik, razvejen ali raven C,-C₆-alkil ali fenil, ki je lahko substituiran z največ dvema od naslednjih ostankov: raven ali razvejen Cj-C^alkil, OR⁶, NH„ NO„ NHCOR⁶, CN, CK, OCK, -CO,R⁶, F, Cl, Br, J, -CO-R⁶ ali

M F a j i,

SO₂R⁶, kjer pomeni

R⁶ vodik, Cj-C₄-alkil, fenil ali benzil,

R³ pomeni fluor, klor, brom, jod, Cj-C4-alkil, OR⁷, -CO-R⁷, NH2, NO, -NH-CO-R⁷, CF₃, CN ali

R?- (CH₂)_q-^N — ' kjer je R⁷ vodik,

Cj-Cj-alkil ali CF₃ in je q število 0, 1 ali 2 ter je R⁸ H, C1-C4-alkil, fenil, fenilsulfonil, NO,, CN, -COO(CH2) R¹⁰, -CONH(CH2) R¹⁰, -CO-R¹⁰, -CH = CHCONHR¹⁰, -CH2-NR¹⁰Rⁿ, -CH2NH-CY-(CH₂)_rR¹¹, -CH=CH-COOR¹⁰, -CH=NOR¹⁰, -CH=NR¹⁰, -CH2-NH-CY-Z-(CH2)R^U, -CH,-NH-CO-CF3,

R¹⁰

-CHj-N^N-r!’ , -CH₂-N~Y . -CHj-N^-R'⁰-ch₂i0O -ovO]-^R , kjer pomenijo Y O ali N,

Z O ali NH in R¹⁰, vodik, raven ali razvejen Cj-C₄-alkil, fenil, benzil, piridil ali benzilhidril, r 0,1, 2, 3 ali 4 in R¹¹ vodik, raven ali razvejen C₁-C₄-alkil, fenil

ter je R⁹ vodik ali Cj-C4-alkil in so benzenovi obroči, ki jih vsebujejo R⁸, R¹⁰ in R¹¹, lahko substituirani še z 1 ali dvema od naslednjih ostankov: NH2, OCH₃,

CH₃, -NH-CO-CF₃ in

R⁴ in R5, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vodik, Cj-C-₄-alkil, Cj-C^alkoksi, trifluormetil, triflurometoksi, fluor, brom, jod, nitro in ciano, kot tudi aneliran benzenov obroč, ki lahko po svoji strani nosi do 2 od gornjih ostan-kov, navedenih za R⁴ oz. R⁵, in njihove tavtomerne, ₍iz°merne in enantiomerne oblike, kot tudi njihove fiziološko prenesljive soli.

Prednostni so amido-kinoksalindioni s formulo I, kjer

R¹ pomeni vodik ali C-C₄-alkil, n jeO m je 0,1, 2, 3 ali 4,

R² pomeni razvejen ali raven C,- C₆-alkil ali fenil, ki je lahko substituiran največ z dvema od naslednjih ostankov: raven ali razvejen C[-C₄-alkil, OR⁶, NH₂,

kjer je

R⁶ vodik, Cj-C^-alkil, fenil ali benzil, pomeni

, kjer je q število 0, 1 ali 2 in je

R⁸ H,C,-C4-alkil, fenil, fenilsulfonil, NO2, CN, -COO(CH2)rR¹⁰, -CONH(CH2)_rR^l(), -CO-R¹⁰, -CH = CHCONHR¹⁰, -CH2-NR¹⁰Rⁿ, -CH2NH-CY-(CH₂)_rR, -CH=CH-COOR¹⁰, -CH=NOR¹⁰,-CH=NR¹⁽⁾, -CH2-NH-CY-Z-(CH2)rR¹¹,CH2-NH-CO-CF₃, _ D^lu /— _ -CHa-NjI .

<η₂·ιΟΟ ' -CH_rfT>^Rl°

CHz-N^-R' kjer pomenijo Y O ali N,

Z 0 ali NH in R¹⁰ vodik, raven ali razvejen C₁-C₄-alkil,fenil, benzil, piridil ali benzilhidril, r 0,1, 2, 3 ali 4 in R^u vodik, raven ali razvejen

C -C -alkil, fenil aii ter so lahko benzenovi obroči, ki jih vsebujejo R⁸, R¹⁰ in Rⁿ, substituirani še z 1 ali 2 od naslednjih ostankov: NH,, 0CH3, OCH,CH3, Cl, Br, OCF3, F, CH3, c2h5, no2, -COOR¹, -conhr¹,-ch2nhr\ -ch₂nh-co-cf₃, -CH,NH-CO-CH₃, -NH-SO₂-CH₃, -NH-CO-CH₃ ali -NH-CO-CF₃, ter

R⁴ in R⁵, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vodik, trifluormetil, nitro, ciano ali aneliran benzenov obroč.

Posebno prednostni so amido-kinoksalindioni s formulo I, kjer

R¹ pomeni vodik ali C^C^-alki!, n jeO m je 0,

R² je metil ali fenil. ki je lahko substituiran z 1 ali 2 ravnima Cj-C₄alkilnima ostankoma,

R³ pomeni F?-(CH₂)_q-f^N- , kjer je q število 0 inje R^s H, -COO(CH,)rR¹⁰, -CONH(CH,)rR¹⁰, -CH2-NR^,0Rⁿ, -CH2NH-CY-(CH₂)_rR^H, -CH=NOR¹⁰, -CH,-NH-CYZ-(CH,)rRⁿ, -CH2-NH-CO-CF₃ ali

-CH₂-N N-R¹⁰\__z , kjer pomenijo Y O

Z NH in R¹⁰ vodik, raven ali razvejen C/C/alkil, fenil, benzil, piridil ali benzilhidril, r 0, 1, 2, 3 ali 4 in R¹¹ vodik, raven ali razvejen

Cj-C/alkil, fenil ali ter so lahko benzenovi obroči, ki jih vsebujejo R⁸,

R¹⁰ in R¹¹, substituirani še z 1 ali 2 od naslednjih ostankov: NH₂, OCH₃,

R⁴ in R⁵, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vodik, trifluormetil ali aneliran benzenov obroč.

Predloženi N-amidokinoksalindioni imajo presenetljive prednosti v primerjavi z že znanimi, zgoraj omenjenimi kinoksalindioni, zlasti boljšo učinkovitost. Tako je npr. substanca primera 29 v smislu izuma (l-amido-7-pirolilkinoksalindion) znatno bolj učinkovita kot eden od najsorodnejših derivatov, namreč l-karbamoil-7d pirolilkinoksalindion (prim. primer 56 v EP 572.852). To podpira ugotovitev J.R. Eppersona et al. (Biorg. &Med. Chemistry Lett. 1993, 3(12), 2801-4), da je 1-karbamoilmetil-kinoksalindion (spojina 16) neučinkovit.

1-amido-kinoksalindione v smislu izuma lahko pripravimo na različne načine.

Substituirane aromate III, v katerih L predstavlja odhodno skupino, kot npr. halogene, OCH₃ ali OSO,CF₃, presnovimo z hidrazini IV v nukleofilni substituciji v ustrezne hidrazino-aromate V (shema 1). Skupina Z v IV stoji za amino-zaščitno skupino, kot npr. trifluoracetil, acetil, Boc in benzoil. Presnova v V poteče v topilih, prednostno polarnih topilih, kot alkoholih, acetonitrilu, dimetilformamidu in višjih poliolnih derivatih, pri temperaturah od 25 do 150 °C, prednostno pri 80 do 150 °C, v prisotnosti baze, kot terc.aminov in kalijevega karbonata.

Shema 1:

VIII

Iz derivata V dobimo z aktiviranimi oksalnimi monokislinami, kot npr. z monoetilester kloridom oksalne kisline, anilidne derivate VI. To amidno tvorbo izvedemo po znanih postopkih v topilih, kot tetrahidrofuranu, metilenkloridu, dimetilformamidu ali piridinu, in ob dodatku v danem primeru baz, kot trietilamina, piridina, kalijevega karbonata ali vodnega natrijevega luga pri temperaturah od 0 do 30 °C. Redukcijo nitro-anilida VI v kinoksalindion VII dosežemo bodisi katalitsko bodisi kemično. Katalitska redukcija poteče v polarnih topilih, kot dimetilformamidu, alkoholih ali tetrahidrofuranu, v prisotnosti katalitskih količin paladija/oglja, platine/oglja ali podobnih katalizatorjev pri temperaturah od 25 do 100 °C. Kot redukcijska sredstva lahko uporabimo vodik ali nosilce vodika, kot amonijev formiat ali hidrazin. Kemično redukcijo izvedemo s kovinami, kot železom in cinkom, ali kovinskimi spojinami, kot kositrovim(II) kloridom v polarnih topilih, kot vodi ali ledoctu, v danem primeru ob dodatku kislin, kot solne kisline ali ocetne kisline, pri temperaturah od 25 do 150 °C, prednostno 60 do 120 °C.

Odcepitev zaščitne skupine Z v VII v 1-aminokinoksalin VIII poteče glede na zaščitno skupino po znanih postopkih, ki so našteti v Th. Green et al., Protective Groups in Organic Synthesis, Wiley & Sons 1993, pogl. 7.

Ta amino-derivat VIII lahko z aktiviranimi derivati karboksilnih kislin X-CO-L’ (X = -(NR¹)_n-(CH₂)_m-R²) presnovimo v amido derivate Ia v smislu izuma, pri čemer L’ predstavlja odhodno skupino, ki je lahko npr. klorid, imidazol, X-CO-O- ali druga skupina, s katero se da kislino X-CO-OH aktivirati za reakcijo, in so med drugim naštete v R.C. Larock, Comprehensive Organic Transformations, New York 1989, str. 972 in dalje. Ta pripajanja izvedemo po znanih postopkih, ki so navedeni npr. v Houben-Weyl, Methoden der organischen Chemie, zvezek E5, pogl. V.

Sinteza v l-amidokinoksaline I lahko poteče analogno shemi 1 tudi z derivati III, po shemi 1, pri katerih je na aromatu vezan še en ostanek R³. Kinoksalin VII (glej shemo 2) nitriramo analogno običajnim postopkom, ki so našteti npr. v HoubenWeyl, Methoden zur organischen Chemie, zv. 10/1 v IX. Pri tem delamo z nitrirnimi sredstvi, kot kalijevim nitratom ali solitrno kislino, pri temperaturah od 0 do 100 °C, prednostno v prisotnosti žveplove kisline ali ocetne kisline.

Shema 2:

NHZ N .0

NHZ

H

VII

NH₂

x

Ib

Odcepitev zaščitne skupine Z v X in uvedba skupine X-CO- v spojine Ib v smislu izuma poteče analogno postopkom iz sheme 1 (glej zgoraj).

Nitro aromat IX lahko analogno redukcijskim postopkom iz sheme 1 (stopnja

VI—> Vil) reduciramo v anilin X. Anilin X presnovimo z 1.4-dikarbonilno spojino, kot

£.(CH₂),-R^! ‘O Cr C) derivati jantarjevega dialdehida ali drugimi iz tega izvedenimi cikličnimi in acikličnimi acetali, v pirole XI. Pri tem delamo po običajnih postopkih, ki so npr. navedeni v C. Ferri, Reaktionen der organischen Synthese, Thieme-Verlag, 1978, str. 708 in dalje, prednostno pa v ledoctu pri temperaturah od 60 do 140 °C ali v zmeseh toluena/dimetilformamida ob izključitvi vode pri temperaturah refluksa. Odstranitev zaščitne skupine Z in uvedba skupine X-CO- v XI do kinoksalindionov I v smislu izuma poteče analogno shemi 1 (VIII—* Ib).

V tako pripravljenih produktih I lahko substitucijo pirolilnega obroča v R⁷spremenimo na primeren način (shema 3). Tako lahko npr. aldehid z reduktivnim aminiranjem z amini prevedemo v spojine I v smislu izuma. Reduktivno aminiranje izvedemo na splošno pri temperaturah od 5 do 80 °C, prednostno 10 do 30 °C, v prisotnosti redukcijskih sredstev, kot natrijevega cianoborhidrida ali vodika v prisotnosti hidrirnih katalizatorjev, kot Pd/oglja, Pt/oglja ali Raneyevega niklja, smotrno v polarnih organskih topilih, kot alkoholih ali dimetilformamidu.

Shema 3:

Id le

AJdehid Ic lahko po običajnih postopkih, ki so opisani npr. v R.C. Larock, Comprehensive Organic Transformations, 1989, VCH Publisher, str. 838 in dalje, oksidiramo v karboksilno kislino Id v smislu izuma, prednostna pa je oksidacija s kalijevim permanganatom v topilih, kot acetonu, pri temperaturah od 25 do 60 °C. Te karboksilne kisline I prevedemo z reakcijo z amini HNR'R² v amide le. To pripajanje poteče po znanih postopkih, ki so našteti npr. v Houben-Weyl, Methoden der organischen Chemie, zv. E5, pogl. V.

*

Shema 4:

Ih

Po drugi strani lahko tako dostopne pirolilalkilamine If (glej shemo IV) s kislinami R¹¹ (CH2)CO2H, ki so na primeren način aktivirane v R¹¹ (CH2)COL”, pri čemer L stoji za odhodno skupino, kot azid, imidazol in druge, ki so naštete v R.C. Larock, Comprehensive Organic Transformations, New York 1989, str. 972 in dalje, prevedemo v amide 1 v smislu izuma. To pripajanje poteče po znanih postopkih, ki so našteti npr. v Houben-Weyl Methoden der organischen Chemie, zv. E5, poglavje

V.

*

Pirolilalkilamine lahko prav tako z izocianati presnovimo v sečnine Ih, pri čemer lahko namesto izocianatov uporabimo tudi amine HNHR¹⁰, ki smo jih prej na znan način presnovili s fosgenom ali analognimi spojinami, kot karbonildiimidazolom. Ti in primerljivi postopki so npr. opisani v Houben-Weyl Methoden der organischen Chemie, zv. E4, str. 334 in dalje. Pri teh postopkih delamo z ali brez topila, pri čemer bi bilo le-to prednostno dimetilformamid, in pri temperaturah od 25 do 150 °C.

Spojine v smislu izuma predstavljajo antagoniste ekscitatoričnih aminokislin glutamata, zlasti antagoniste glicinske vezavne strani NMDA-receptorja, AMPAreceptorja in kainatnega receptorja.

Farmakološko učinkovitost spojin I smo preiskali pri izoliranem membranskem materialu velikih možganov podgan. Za to smo membranski material v prisotnosti spojin v smislu izuma obdelali z radioaktivno markiranimi snovmi ³H-2-amino-3hidroksi-5-metil-4-izoksazolpropionsko kislino (³H-AMPA), [³H]-glicinom ali [³H]-kainatom, pri čemer se ti vežejo na specifične receptorje (AMPA-, NMDA- ali kainatne receptorje). Nato smo s scintilacijskim štetjem izmerili radioaktivnost obdelane membrane. Z vezano radioaktivnostjo so se dale določiti količine vezanih ³HAMPA, [³H]-glicina ali [³H]-kainatov oz. vsakokrat spodrinjene količine teh radioaktivno markiranih snovi. Disociacijsko konstanto K, (I = inhibitor), ki jo iz tega dobimo in ki je merilo za spodrinjevalni učinek učinkovine v smislu izuma, smo določili z iterativno nelinearno regresijsko analizo s statističnim anaiiznim sistemom (SAS) na IBM-računalniku, podobno programu Ligand P.J. Munsona in D. Rodbarda (Analytical Biochem. 107, 220 (1980), Ligand: Versatile Computerized Approach for Charakterization of Ligand Binding Systems).

Izvedli smo naslednje in vitro preiskave:

1. Vezava ³H-2-amino-3-hidroksi-5-metil-4-izoksazolpropionske kisline (³H-AMPA)

Za preparacijo membranskega materiala smo homogenizirali sveže odvzete velike možgane podgan skupaj s 15-kratnim volumnom pufrske raztopine A iz 30 mM a,o;,Q;-Tris-(hidroksimetil)-metilamin-hidroklorida (TRIS-HC1) in 0,5 mM etilendiamin-tetraocetne kisline (EDTA) - pH 7,4 - s pomočjo mešalnika Ultra-Turrax^s'. Suspenzijo smo centrifugirali 20 minut pri 48000 g. Po odločenju nadstoječe tekočine smo membranski material, ki ga vsebuje usedlina in ki vsebuje proteine, 3-krat izprali s suspendiranjem v pufrski raztopini A in sledečim, vsakokrat 20-minutnim centrifugiranjem pri 48000 g. Nato smo membranski material suspendirali v 15-kratnem volumnu pufrske raztopine A in 30 minut inkubirali pri 37 °C. Nato smo proteinski material izprali 2-krat s centrifugiranjem in suspendiranjem ter do uporabe zamrznili pri -70 °C.

Za vezavni test smo pri 37 °C odtajani proteinski material 2-krat izprali s centrifugiranjem pri 48000 g (20 minut) in sledečim suspendiranjem v pufrski raztopini B iz 50 mM TRIS-HC1, 0,1 M kalijevega tiocianata in 2,5 mM kalcijevega klorida - pH 7,1 . Nato smo 0,25 mg membranskega materiala, 0,1 μ,Οϊ ³H-AMPA (60 Ci/mmol) kot tudi spojino I raztopili v 1 ml pufrske raztopine B ter inkubirali 60 minut na ledu. Inkubirano raztopino smo filtrirali preko CF/B filtra (firma Whatman), ki smo jo preje vsaj 2 uri obdelovali z 0,5 %-no vodno raztopino polietilenimina. Nato smo membranski ostanek izprali s 5 ml hladne pufrske raztopine B, da smo ločili vezano in prosto ³H-AMPA. Po merjenju radioaktivnosti vezane ³H-AMPA v membranskem materialu s scintilacijskim štetjem smo določili z ovrednotenjem spodrinjevalnih krivulj s pomočjo regresijske analize vrednost K_r

Za l-benzamido-7-(l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksaIin-2,3-(lH-,4H)-dion (primer 29) in l-benzamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion (primer 1) smo določili vrednost < 10 μ,Μ in oba sta torej učinkovitejša kot snov primera 56 iz EP 572.852 in na str. 4 v vrstici 24 navedena spojina 16.

2. Vezava [³H]-glicina

Za preparacijo membran za ³H-glicinski vezavni test smo sveže odvzete hipokampuse podgan homogenizirali v 10-kratnem volumnu preparacijskega pufra (50 mM Tris-HCl, 10 mM EDTA) s Potterjevim homogenizatorjem. Homogenat smo centrifugirati 20 minut pri 48000 x g. Supernatant smo zavrgli in membrane, ki jih je vseboval pelet, 2-krat sprali z resuspendiranjem in centrifugiranjem pri 48000 x g (vsakokrat 20 minut). Resuspendirane membrane smo zamrznili v tekočem dušiku in spet odtajali pri 37 °C. Po ponovni izpiralni stopnji smo membransko suspenzijo 15 minut inkubirali pri 37 °C v stresalni vodni kopeli. Po 4 nadaljnjih izpiralnih stopnjah (vsakokrat 20-minutno centriguranje pri 48000 x g in resuspendiranje v preparacijskem pufru) smo membrane zamrznili do nadaljnje uporabe pri -70 °C.

Zamrznjene membrane smo odtajali pri 37 °C in 2-krat izprali s centrifugiranjem pri 48000 x g (20 minut) in sledečim resuspendiranjem v vezavnem pufru (50 mM Tris-HCl pH 7,4; 10 mM MgCl,). Inkubacijski nastavek je vseboval 0,25 mg proteina (membrane), 25 nM ³H-glicina (16 Ci/mmol) in snovi, kijih je treba testirati, v skupaj 0,5 ml vezavnega pufra. Nespecifično vezavo smo določili z dodatkom 1 mM glicina. Po 60 minutah inkubacije pri 4 °C smo vezan in prost ligand ločili drugega od drugega s filtracijo preko GF/B-filtrov in sledečim izpiranjem z okoli 5 ml ledenomrzlega vezavnega pufra. Na filtrih preostalo radioaktivnost določimo s tekočinskim scintilacijskim štetjem. Iz spodrinjevalnih krivulj smo s pomočjo iterativnega nelinearnega prilagoditvenega programa ali ustrezno enačbi Chenga in Prusoffa izračunali disociacijske konstante.

3. Vezava [³H]-kainata

Za preparacijo membran za [³H]-kainat-vezavni test smo sveže odvzete velike možgane podgan homogenizirali v preparacijskem pufru (30 mM TrisHCl pH 7,4, 0.5 mM EDTA) s pomočjo Ultra-Turraxa® v 15-kratnem volumnu. Homogenat smo centrifugirali 20 minut pri 48000 x g. Supernatant smo zavrgli in membrane, ki jih je vseboval pelet, skupaj 3-krat izprali z resuspendiranjem v preparacijskem pufru in s centrifugiranjem pri 48000 x g (vsakokrat 20 minut). Po tretji izpiralni stopnji smo membrane inkubirali pri 37 °C. Nato smo membrane 2-krat izprali s centrifugiranjem in resuspendiranjem in do nadaljnje uporabe zamrznili pri -70 °C.

Zamrznjene membrane smo odtajali pri 37 °C. suspendirali v vezavnem pufru (50 mM Tris-HCl pH 7,4) in centrifugirali 20 minut pri 48000 x g. Membrane, ki so se nahajale v peletu, smo ponovno resuspendirali v vezavnem pufru. Inkubacijski nastavek je vseboval 0,25 mg proteina (membrane), 0,058 (58

Ci/mmol) kot tudi snovi, ki jih je treba testirati, v skupaj 1 ml vezavnega pufra. Nespecifično vezavo smo določili v prisotnosti 0,1 mM glutamata. Po izvedeni 60-minutni inkubaciji na ledu smo vezan in prost ligand ločili drugega od drugega s filtracijo preko CF/B-filtrov in sledečim izpiranjem s 5 ml ledenomrzlega vezavnega pufra. CF/B filtre smo prej vsaj 2 uri obdelovali z 0,5 % polietileniminom. Ovrednotenje spodrinjevalnih krivulj oz. izračun disociacijskih konstant je potekal z nelinearnim prilagoditvenim programom ali ustrezno enačbi Chenga in Prusoffa.

Spojine I v smislu izuma so kot zdravila primerna za humano medicino in veterino in jih lahko uporabimo za pripravo zdravil za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj in nevrotoksičnih motenj centralnega živčnega sistema kot tudi za pripravo antiepileptikov, anksiolitikov in antidepresivov.

Zdravilni pripravki v smislu izuma vsebujejo poleg običajnih pomožnih snovi za zdravila terapevtsko učinkovito količino spojin I. Za lokalno zunanjo uporabo, npr. v pudru in mazilih, so lahko učinkovine v običajnih koncentracijah. Praviloma so učinkovine v količini 0,0001 do 1 mas.%, prednostno 0,001 do 0,1 mas.%.

Pri notranji uporabi dajemo pripravke v posameznih dozah. V posamezni dozi damo na kg telesne teže 0,1 do 100 mg. Pripravke lahko dajemo dnevno v enem ali več doziranjih glede na vrsto in resnost obolenj.

Ustrezno želeni aplikacijski vrsti vsebujejo zdravilni pripravki v smislu izuma poleg učinkovine običajne nosilce in razredčila. Za lokalno zunanjo uporabo lahko uporabimo farmacevtsko-tehnične pomožne snovi, kot etanol, izopropanol, oksetilirano ricinovo olje, oksetilirano hidrirano ricinovo olje, poliakrilno kislino, polietilenglikol, polietilenglikolstearat, etoksilirane maščobne alkohole, parafinsko olje, vazelino in lanolin. Za notranjo uporabo so primerni npr. mlečni sladkor, propilenglikol. etanol, škrob, smukec in polivinilpirolidon.

Nadalje lahko vsebujejo antioksidacijska sredstva, kot tokoferol in butiliran hidroksianizol kot tudi butiliran hidroksitoluen, dodatke za izboljšanje okusa, stabilizirna, emulgirna in drsna sredstva.

Snovi, ki jih poleg učinkovine vsebuje pripravek, kot tudi pri pripravi farmacevtskih pripravkov uporabljene snovi so toksikološko neoporečne in prenesljive za vsakokratno učinkovino. Zdravilne pripravke pripravimo na običajen način, npr. s pomešanjem učinkovin z drugimi običajnimi nosilci in razredčili.

Zdravilne pripravke lahko dajemo na različne aplikacijske načine, kot peroralno, parenteralno, subkutano, intraperitonealno in lokalno. Tako so možne oblike pripravkov, kot tablete, emulzije, infuzijske in injekcijske raztopine, paste, mazila, geli, kreme, losioni, pudri in sprayi.

PRIMERI

PRIMER 1 l-benzamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-( 1 H,4H)-dion

F₃C

NH—CO I

αχ

H

a) N’-(2-nitro-4-trifluormetil-fenil)-benzilhidrazid:

100 g (0,44 mol) 4-klor-3-nitrobenzotrifluorida, 31 g (0,22 mol) kalijevega karbonata in 90 g (0,66 mol) benzhidrazida segrevamo 3 ure v 450 ml dimetilformamida/vode (8/1) na 110 °C. Nato nastavek zlijemo na 5 1 ledene vode. Izločeno cjborino odsesamo, izperemo s precej vode in posušimo. Dobimo 133 g (93 %) produkta, tal. 200-201 °C.

Ή-NMR (D^DMSO): δ = 7,3 (IH); 7-5-7,7 (3H); 7,9 (IH); 8,0 (2H); 8,4 (IH); 9,9 (IH) in 11,0 (IH) ppm

b) l-benzamido-6-trifluormetil-kinoksalin-(2,3)-lH,4H-dion:

130 g (0,43 mol) po a) dobljenega produkta in 110 ml (0,8 mol) trietilamina, raztopljenega v 1300 ml brezvodnega tetrahidrofurana, dokapamo pri 0 °C 47 ml (0,44 mol) monoetilesterklorida oksalne kisline, raztopljenega v 200 ml tetrahidrofurana. Po 30 minutah nastavek filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu.

Ostanek (okoli 190 g) prevzamemo v 2000 ml ledocta in segrevamo na refluksu. Nato previdno po deležih dodamo 90 g (1,6 mol) železa v prahu.

Nato vroče filtriramo. Iz ohlajenega filtrata kristalizira produkt, ki ga odsesamo in izperemo z vodo. Dobimo 101 g (81 %), tal. >270 °C.

Ή-NMR (D₆-DMSO): δ = 7,4-7,8 (6H); 8,1 (2H) in okoli 12,5 (širok) ppm

PRIMER 2

7-nitro-l-(3-nitrobenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

NO₂ o₂n f₃c ©o

H

NH—COI

N -O >-O

180 g (0,52 mol) snovi primera 1 raztopimo v 1000 ml koncentrirane žveplove kisline in pri 0 °C po deležih dodamo 104,2 g (1,04 mol) kalijevega nitrata. Zmes mešamo 1 uro pri 0 °C. Nato nastavek zlijemo na led, izločeno oborino odsesamo in prekristaliziramo iz metanola. Dobimo 161 g (73 %) produkta, tal. 197-199 °C.

Ή-NMR (D₆-DMSO): δ = 7,7 (IH); 7,9 (IH); 8,3 (IH); 8,45 (IH); 8,5 (IH); 8,9 (IH) in 12,5 (širok) ppm

PRIMER 3

7-nitro-l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

O₂N f₃c

NH—CO— CF₃1

N_O ©G

H

a) l-amino-7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2.3-( 1 H,4H)-dion g (0,15 mol) snovi primera 2 damo v 275 ml 90 %-ne žveplove kisline in držimo 3 ure pri 80 °C. Nato zlijemo reakcijsko zmes na ledeno vodo in vodno fazo ekstrahiramo z ocetestrom. Organsko fazo posušimo in uparimo v vakuumu. Dobimo 32,3 g (77 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 6,0 (2H); 7,6 (IH), 8,35 (IH) in 12,5 (širok) ppm

b) 7-nitro-l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

K 2,0 g (6,9 mmol) po a) dobljenega produkta v 50 ml brezvodnega tetrahidrofurana dgkapamo pri 0 °C 1,1 ml (7,6 mmol) anhidrida trifluorocetne kisline, raztopljenega v 10 ml tetrahidrofurana. Zmes mešamo 16 ur pri sobni temperaturi. Nato uparimo v vakuumu. Dobimo 2,3 g (89 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 7,7 (IH); 8,2 (IH) in okoli 12,7 (širok) ppm

PRIMER 4

7-amino-l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

NH-CO-CF3

O

2,1 g (5,4 mmol) snovi primera 3 hidriramo v 300 ml tetrahidrofurana/metanola (1/1) v prisotnosti 0,5 g paladija/oglja (10 %-en). Nato filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 2,0 g (96 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 4,5 (2H); 6,7 (IH); 7,1 (IH), okoli 8,9 (širok, IH), in okoli 12,7 (širok) ppm

PRIMER 5

7-(2,5-dimetil- 1-pirolii)-1 -(trifluoracetil)-6-trifluormetilkinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

14,0 g (39,3 mmol) snovi primera 4 v 300 ml ledocta segrejemo na 80 °C. Nato dodamo 4,5 g (39,3 mmol) 2,5-heksandiona. Po 20 minutah ohladimo in vse uparimo v vakuumu. Dobimo 13.1 g (77 %) produkta.

Ή-NMR (d_(>-DMSO): 8= 1,7 (6H); 5,8 (2H); 7,0 (IH); 7,6 (IH) in okoli 12,3 (širok) ppm

PRIMER 6

7-(l-pirolil)-l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

NH—CO—CF₃N^O «X

H

13,0 g (36,5 mmol) snovi primera 4 in 4,8 g (36,5 mmol) 2,5dimetoksitetrahidrofurana presnovimo analogno primeru 6. Dobimo 11,9 g (81 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 6,7 (2H), 6,9 (2H), 7,4 (IH), 7,6 (IH) in okoli

12,5 (širok) ppm

PRIMER 7 l-acetamido-7-( l-pirolil)-6-trifkiormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

NH-CO-CH₃

a) l-amino-7-(l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion lig (27,1 mmol) primera 6 raztopimo v 150 ml etanola in dodamo 17,1 g (54,2 mmol) barijevega hidroksida-oktahidrata, raztopljenega v 200 ml vode. Vse mešamo 16 ur pri sobni temperaturi. Nato nevtraliziramo z 2 M solno kislino in potem vodno fazo ekstrahiramo z ocetestrom. Organsko fazo posušimo in uparimo v vakuumu. Dobimo 6,6 g (80 %) produkta.

‘H-NMR (d₆-DMSO): S:= 6,6 (2H); 6,9 (2H); 7,4 (IH); 7,65 (IH) in okoli 12,5 (širok) ppm

b) l-acetamido-7-(l-pirolil)-6-trifluormetiI-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

1,0 g (3,2 mmol) po a) dobljene snovi in 0,4 ml (3,6 mmol) anhidrida ocetne kisline kuhamo 3 ure v 20 ml ledocta ob refluksu. Nato vse uparimo v vakuumu in kromatografsko čistimo (eluirno sredstvo: toluen/aceton/ledocet = 10/10/1). Dobimo 0,83 g (74 %) produkta, tal. >185 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,1 (3H); 6,2 (2H); 6,8 (2H); 7.2 (IH); 7,6 (IH), 11,1 (IH) in okoli 12,5 (širok) ppm

PRIMER 8 l-acetamido-7-(2,5-dimetil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

CH₃

NH-CO-CH3 N .O

a) l-amino-7-(2,5-dimetil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)dion

12,7 g (29,2 mmol) primera 5 mešamo 16 ur pri sobni temperaturi v 250 ml 0,5 M solne kisline. Nato nevtraliziramo z dodatkom razredčenega natrijevega luga in vse ekstrahiramo z ocetestrom. Organsko fazo posušimo in uparimo v vakuumu. Ostanek čistimo kromatografsko (eluirno sredstvo: toluen/aceton/ledocet = 10/10/1). Dobimo 7,2 g (74 %) produkta, ki ga direktno nadalje presnovimo.

b) l-acetamido-7-(2,5-dimetil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

1,3 g (3,8 mmol) po a) dobljenega produkta in 0,4 ml (4,2 mmol) anhidrida ocetne kisline kuhamo 1 uro v 50 ml ledocta ob refluksu. Nato uparimo v vakuumu in ostanek obdelamo z etrom. Produkt odsesamo. Dobimo 1,4 g (96 %), tal. >150°C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 1,8 (3H); 1,85 (3H); 2,1 (3H); 5,8 (2H),

7,2 (IH); 8,7 (IH); 11,1 (IH) in okoli

12,5 (širok) ppm

PRIMER 9 l-benzamido-7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

O₂N f₃c n»-co^Q

XXX

2,0 g (6,7 mmol) po primeru 3a dobljenega produkta in 3,1 g (13,4 mmol) anhidrida benzenske kisline segrevamo 10 minut na 110 °C, pri čemer reakcijska zmes skristalizira. Po ohlajenju nastavek obdelamo z etrom in odsesamo. Dobimo 2,4 g (89 %) produkta, tal. 196-197 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSOj: δ = 7,5-7,8 (4H); 8,0 (2H); 8,1 (IH); 12 (IH) in

12,8 (širok) ppm

PRIMER 10:

N-(7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-l-il)-N’-fenilsečnina

O₂N f₃c ψΗ— C αχ

H

2,3 g (7,9 mmol) po primeru 3a dobljenega produkta, 1,0 g (8,7 mmol) fenilizocianata in konico lopatice 4-(N,N-dimetilamino)piridina segrevamo 90 minut v 10 ml brezvodnega dimetilformamida na 130 °C. Po ohlajenju nastavek porazdelimo med ocetester in vodo, organsko fazo posušimo in uparimo v vakuumu. Ostanek kristaliziramo iz metilenklorida/n-pentana, pri čemer dobimo 1,8 g (57 %) produkta, tal. >240 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 7,0 (IH); 7,3 (2H); 7,4 (2H); 7,7 (IH); 8,2 (IH); 9,3 (širok, IH); 9,5 (IH) in okoli 12,7 (širok) ppm

PRIMERU:

7-amino-l-benzamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

2,2 g (5,6 mmol) produkta primera 9, raztopimo v 200 ml metanola in hidriramo po dodatku 0,5 g paladija/oglja (10 %). Nato filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu.

Dobimo 1,9 g (94 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO):δ = 5,6 (2H); 6,7 (IH); 7,3 (IH); 7,5-7,8 (3H); 8,0 (2H); 11,7 (IH) in okoli 12,2 (širok) ppm

PRIMER 12:

N-(7-amino-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-l-il)-N’-feniIsečnina

NH—CO

K 1,5 g (3,7 mmol) snovi primera 10 v 50 ml ledocta dodamo po deležih pri okoli 120 °C (refluks) 1,2 g (22 mmol) železa v prahu. Nato ohladimo in oborino odsesamo. Filtrat uparimo v vakuumu in dobljeno oborino obdelamo z etrom. Tako dobljeni produkt odsesamo. Dobitek 1,3 g (94 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 5,6 (2H); 6,95 (IH); 7,0 (IH); 7,1-7,5 (5H); 8,4 (IH); 8,8 (IH) in okoli 12,2 (širok) ppm

PRIMER 13:

l-benzilamido-7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

Ή-NMR (d₀-DMSO): δ = 3,8 (2H); 7,1-7.5 (5H); 7,7 (IH); 7,9 (IH),

3,0 g (10,3 mmol) snovi primera 3a in 4,9 g (20,6 mmol) anhidrida fenilocetne kisline presnovimo analogno primeru 9. Dobimo 3,6 g (86 %) produkta, tal. 232-233 °C.

11,5 (IH) in 12,8 (IH) ppm

PRIMER 14:

7-nitro-l-(o-tolilamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

H₃C

- - N O

N^O H

4,9 g (20,6 mmol) anhidrida o-tolilocetne kisline in 3,0 g (10,3 mmol) snovi primera 3a presnovimo analogno primeru 9. Dobimo 4,1 g (97 %) produkta, tal. 253-254 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 7,3-7,5 (3H); 7,6-7,8 (2H); 8,1 (IH); 11,8 (IH) in 12,9 (širok) ppm

PRIMER 15:

l-(4-metoksibenzamido)-7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

5,8 g (19,3 mmol) anhidrida 4-metoksibenzojske kisline in 2,8 g (9,7 mmol) snovi primera 3a presnovimo analogno primeru 9. Dobimo 3,2 g (77 %) produkta, tal. >240 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 3,9 (3H); 7,1 (2H); 7,7 (1 H); <8,05 (2H); 8,1 ( IH), 11,8 (širok) in okoli 12,7 (širok) ppm

PRIMER 16:

7-nitro-6-trifluormetil-l-(4-trifluormetilbenzamido)-kinoksalin-2,3-( lH,4H)-dion o—ch₃o₂n f₃c

2,7 g (9,5 mmol) snovi primera 3a in 3,8 g (9,5 mmol) anhidrida p-trifluorbenzojske kisline presnovimo analogno primeru 9. Dobimo 3,9 g (91 %) produkta, tal. >230 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 7,7 (IH); 8,0 (2H); 8,75 (3H); 12,2 (IH) in

12,9 (IH) ppm

PRIMER 17:

l-benzamido-7-(3-formil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

1,8 g (4,9 mmol) in 0,8 g (4,9 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofuran-l-il-karbaldehida segrevamo 30 minut v 40 ml ledocta ob refluksu. Nato uparimo v vakuumu in ostanek kromatografsko čistimo (eluirno sredstvo: toluen/aceton/ledocet = 40/40/1). Dobitek 2,0 g (91%), tal. >210 °C.

Ή-NMR (d_ft-DMSO): δ = 6,6 (IH); 7,1 (1 H); 7,5-7,75 (5H); 7,8 (IH);

8,0 (2H); 9,75 (IH); 11,8 (širok) in 12,8 (širok) ppm

PRIMER 18:

N-(7-(3-formil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-l-il)N’-fenilsečnina

NIT— CO— ΝΗ-ΛΛ

I

N _O

1,1 g (2,9 mmol) snovi primera 12 in 0,46 g (2,9 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofuran-l-il-karbaldehida presnovimo analogno primeru 17. Dobitek: 1,05 g (81 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 6,6 (IH); 6,9-7,1 (2H); 7,3 (2H); 7,4 (2H); 7,6 (IH);

7.7 (IH); 7,8 (IH); 9,2 (širok); 9,4 (širok);

9.8 (IH) in okoli 12,7 (širok) ppm

PRIMER 19:

l-benzamido-7-(3-(4-benzilpiperazin-l-il-metil)-pirol-l-il)-6-trifluormetilkinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

1,3 g (2,9 mmol) produkta 17, 1,0 g (5,9 mmol) 4-benzilpiperazina in 0,35 g (5,9 mmol) ledocta raztopimo v dimetilformamidu/etanolu (1:1) in po deležih pri sobni temperaturi dodamo 0,18 g (2,9 mmol) natrijevega cianoborhidrida. Po 16 urah mešanja uparimo nastavek v vakuumu in ostanek porazdelimo med ocetester in vodno raztopino natrijevega hidrogenkarbonata. Organsko fazo posušimo in kromatografsko čistimo (eluirno sredstvo: toluen/metanol/dimetilformamid/ledocet = 10/7/1/1). Dobitek: 0.83 g (47 %); tal. 199-201 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,3-2,6 (8H); 3,4 (4H); 6,1 (IH); 6,75 (IH);

6,8 (IH); 7,2-7,4 (6H); 7,5 (2H); 7,6 (IH); 7,65 (IH); 8,0 (2H) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 20:

l-benzamido-7-(3-(N-benzilaminometil)-pirol-l-il)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(lH,4H)-dion

1,3 g (2,9 mmol) snovi primera 17 in 0,31 g (2,9 mmol) benzilamina presnovimo analogno primeru 19. Dobitek: 0,6 g (39 %), tal. >235 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO, CD/OOD): δ = 3,4-3,6 (4H); 6,2 (IH); 6,75 (IH);

6,8 (IH); 7,2-7,4 (6H); 7,5 (2H);

7,6 (IH); 7,7 (IH); 8,0 (2H) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 21:

7-amino-l-benzilamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2.3-(lH,4H)-dion

-CH,^

NH-CO N^O

N'

H

Wx°

H₂N

F

3,4 g (8,3 mmol) snovi primera 13 reduciramo analogno primeru 12 z 2,8 g (49,9 mmol) železa v prahu. Dobitek: 2,3 g (75 %), tal. >200 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 3,75 (2H); 5,6 (2H); 6,7 (1 H); 7,2-7,5 (6H);

okoli 11,3 (IH) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 22:

7-amino-l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinokselin-2,3-(lH,4H)-dion

3,6 g (8,8 mmol) snovi primera 14 reduciramo analogno primeru 12 s 3 g (53 mmol) železa v prahu. Dobitek: 2,9 g (88 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,5 (3H); 5,7 (2H); 6,9 (IH); 7,3 (IH);

7,3-7,6 (3H); 7,8 (IH); 11,5 (širok) in 12 (širok) ppm

PRIMER 23:

7-amino-l-(4-metoksibenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion och₃ h₂n f₃c

2,7 g (6,4 mmol) snovi primera 15 reduciramo analogno primeru 12 z 2,1 g (38,2 mmol) železa v prahu. Dobitek: 2,3 g (92 %), tal. >250 °C.

‘Η-NMR (d₆-DMSO): δ = 3,9 (3H); 5,6 (2H); 6,8 (IH); 7,1 (2H); 7,25 (1 H); 8,0 (2H); 11,5 (širok) in 12,0 (širok) ppm

PRIMER 24:

7-amino-6-trifluormetil-l-(4-trif]uormetilbenzamido)-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

A

NH—CO -Q- OCH₃ ^Η2^Νγ?>γΝγΡ

H

3,7 g (8,0 mmol) snovi primera 16 reduciramo analogno primeru 12 z 2,7 g (48,0 mmol) železa v prahu.

Dobitek: 2,7 g (80 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ= 5,6 (2H); 6,8 (IH); 7,3 (IH); 8,0 (2H); 8,25 (2H); 12,0 (IH) in 12,2 (IH) ppm

PRIMER 25:

l-benzilamido-7-(3-formil-pirol-l-il)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

OHC

—co ch₂—

o o

2.1 g (5,6 mmol) snovi primera 21 in 0,9 g (5,6 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofuran3-ilkarbaldehida presnovimo analogno primeru 17. Dobitek; 1,5 g (61 %), tal. 212214 °C.

¹ H-NMR (d₆-DMSO): δ =	3,7 (2H); 6,6 (IH); 7,0 (1 H); 7,1-7,4 (6H); 7,6 (IH); 7,7 (IH); 9,8 (IH); H,5 (širok) in 12,5 (širok) ppm
PRIMER 26:

7-(3-formil-l-pirolil)-l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-

(lH,4H)-dion	•
	h₃c
^OHC^^	rY
f₃c^-^

2,7 g (7,1 mmol) snovi primera 22 in 1,2 g (7,1 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofuran1-il-karbaldehida presnovimo analogno primeru 17. Dobitek: 2,5 g (77 %), tal. 188190 °C.

‘H-NMR (d,-DMSO); δ =	2,4 (3H); 6,6 (IH); 7,1 (IH); 7,3-7,5 (3H); 7,6 (IH); 7,7 (2H); 7,8 (IH); 9,8 (IH); okoli 11,5 (širok) in okoli 12,7 (širok) ppm
PRIMER 27:

7-(3-formil-l-pirolil)-l-(4-metoksibenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(1 H,4H)-dion

ohc-Cn	HN—CO -/^-OCHj nr^NT°
f₃ct	H

2,1 g (5,3 mmol) snovi primera 23 in 0,9 g (5.3 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofuran1-il-karbaldehida presnovimo analogno primeru 17. Dobitek: 2.3 g (92 %), tal. >200 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO);δ = 3,8(3H); 6,6(IH); 7,0-7,1 (3H); 7,6(IH);

7,7 (IH); 7,8 (IH); 8,0 (2H); 9,7 (IH); 11,7 (širok) in 12,7 (širok) ppm

PRIMER 28:

7-(3-formil-l-pirolil)-6-trifluormetil-l-(4-trifluormetilbenzamido)-kinoksalin2,3-( IH,4H)-dion

2,5 g (5,8 mmol) snovi primera 24 in 0,93 g (5,8 mmol) 2,5dimetoksitetrahidrofuran-l-il-karbaldehida presnovimo analogno primeru 17. Dobitek: 2,6 g (89 %), tal. >230 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 6,6 (IH); 7,1 (IH); 7,6-7,9 (3H); 8,0 (2H);

8,3 (2H); 9,7 (IH) in okoli 12 (širok) in okoli 12,8 (širok) ppm

PRIMER 29:

1,4 g (3,8 mmol) snovi primera 11 in 0,51 g (38,4 mmol) 2,5-dimetoksitetrahidrofurana presnovimo analogno primeru 17. Dobitek: 1,1 g (70 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 6,2 (2H); 6,9 (2H); 7,3 (IH); 7,5-7,8 (4H);

8,0 (2H) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 30:

l-benzamido-7-(3-benzamidometil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

a) Amid N-(2,5-dimetoksitetrahidrofuran-2-il-metil)-benzojske kisline g (62 mmol) 2-aminometil-2,5-dimetoksi-tetrahidrofurana in 17 ml (123 mmol) trietilamina raztopimo v 100 ml brezvodnega tetrahidrofurana. Pri 0 °C dokapamo 7,2 ml (62 mmol) benzoilklorida in mešamo 1 uro pri 0 °C. Nastavek filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 17 g surovega produkta, ki ga direktno nadalje presnovimo.

b) l-benzamido-7-(3-benzamidometil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin2.3-(1 H,4H)-dion

1,5 g (4,1 mmol) produkta 11 in 1,2 g (4,5 mmol) po a) dobljenega produkta kuhamo 5 minut v 70 ml ocetne kisline ob refluksu. Nato uparimo v vakuumu in dobljeno olje kristaliziramo iz tetrahidrofurana/etra. Dobitek: 1,2 g (54 %), tal. >190°C (razpad).

Ή-NMR (d_A-DMSO);δ= 4,4 (2H); 6,2 (IH); 6,8 (2H); 7,3 (IH);

7,4-8,0 (1 IH); 8,8 (IH) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 31:

l-benzamido-7-(3-trifluoracetamidometil-l-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(lH,4H)-dion

a) Priprava amida N-(2,5-dimetoksi-tetrahidrofuran-3-il)-metil)-trifluorocetne kisline g (0,31 mol) 31,7 g (0,31 mol) trietilamina in nekaj 4-(N,Ndimetilamino)piridina raztopimo v 300 ml brezvodnega etra in pri 0 do 5 °C po kapljicah dodamo 65,1 g (0,31 mol) anhidrida trifluorocetne kisline, ki je raztopljen v 100 ml brezvodnega etra. Mešamo še 1 uro. Nato nastavek speremo z vodo, posušimo in uparimo v vakuumu. Dobimo 70,5 g onečiščenega produkta, ki ga nadalje presnovimo brez nadaljnjega čiščenja.

b) l-benzamido-7-(3-trifluoracetamidometil-1-pirolil)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(1 H, 4H)-dion

3,0 g ((8,2 mmol) snovi primera 11 in 2,1 g (8,2 mmol) po a) dobljenega produkta kuhamo 10 minut v 100 ml ledocta ob refluksu. Nato nastavek uparimo v vakuumu in ostanek kristaliziramo iz etra/petroletra. Dobitek: 4.0 g (91 %), tal. 146-149 °C.

‘Η-NMR (d₆-DMSO): δ: 4.25 (2H); 6,2 (IH); 6,8 (2H); 7,3 (IH);

7,5-7,8 (4H); 8,0 (2H); 9,75 (IH); 11,8 (IH) in 12,7 (širok) ppm

PRIMER 32:

7-(3-aminometil-l-pirolil)-l-benzamido-6-trifluormetiI-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

H

3,5 g (6,5 mmol) snovi primera 31 raztopimo v 35 ml tetrahidrofurana in dodamo 0,47 g (19,5 mmol) litijevega hidroksida, raztopljenega v 50 ml vode, ter zmes mešamo 1 uro pri sobni temperaturi. Nato tetrahidrofuran odstranimo v vakuumu in dobljeno vodno fazo nevtraliziramo z IM solno kislino. Izločeno oborino odsesamo. Dobitek: 2,4 g (84 %), tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ= 4,25 (2H); 6,2 (IH); 6,8 (2H); 7,3 (IH);

7,5-7,8 (4H); 8,0 (2H); 9,8 (IH); 11,8 (IH) in

12,8 (širok) ppm

PRIMER 33:

N-(l-(l-benzamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)metil-N’-fenilsečnina

1,1 g (2,5 mmol) snovi primera 32, 0,33 g (2,7 mmol) fenilizocianata in konico lopatice 4-(N,N-dimetilamino)-piridina segrevamo 15 minut v 25 ml dimetilformamida na 120 °C. Nato uparimo v vakuumu in ostanek kristaliziramo iz metilenklorida/etra. Dobitek: 1,1 g (79 %), tal. >190°C (razpad).

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 4,1 (2H); 6,2 (IH); 6,25 (IH); 6,7-6,9 (3H);

7,1-7,8 (9H); 8,0 (2H); 8,4 (IH) in okoli 12,2 (širok) ppm

PRIMER 34:

l-(2-metilbenzamido)-7-(3-trifluoracetamidometil-l-piroliI)-6-trifluormetilkinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

H₃C

g (21,1 mmol) snovi primera 22 in 6,5 g (25,3 mmol) snovi primera 31 a segrejemo v 200 ml ledocta na 110 °C. Po 30 minutah dodamo še 3,3 g (12,6 mmol) snovi primera 31a in segrevamo še 15 minut. Nato vse zlijemo na ledeno vodo, oborino, raztopimo v ocetestru, posušimo in uparimo v vakuumu. Ostanek obdelamo z etrom in odsesamo. Dobitek: 10,1 g (87 %), tal. 240-243 °C (razpad).

Ή-NMR (d₀-DMSO): δ = 2,4 (3H); 4,25 (2H); 6,1 (IH); 6,8 (2H);

7,2-7,7 (6H); 9,<8 (IH) in okoli 11,6 (širok) ppm

PRIMER 35:

7-(3-aminometil-l-piroIil)-1-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

H₃C

9,5 g (17,1 mmol) snovi primera 34 hidroliziramo z 1,2 g (50,1 mmol) litijevega hidroksida analogno primeru 32. Dobitek: 7,0 g (89 %), tal. >300 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): S= 2,3 (3H); 3,9 (2H); okoli 5,5 (2H); 6,3 (IH);

6,8 (IH); 7,0 (IH) in 7,1-7,5 (6H) ppm

PRIMER 36:

N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-7-il)pirol-3-il)-metilN’-feni.lsečnina

N N ΗΉΉ O

™-^c°-0

XXX

1,5 g (3,3 mmol) snovi primera 22 in 0,5 g (4,2 mmol) fenilizocianata presnovimo analogno primeru 33. Dobitek: 1,1 g (58 %), tal. 250-252 °C (razpad).

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,3 (3H); 4,2 (2H); 6,2 (IH); 6,3 (IH); 6,8 (2H); 7.1-7,5 (9H); 7,6 (2H); 8,4 (I H) in okoli 12 (širok) ppm

PRIMER 37:

N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-7-il)pirol-3-il)-metil-N’-piridinijev 4-il-sečnina-acetat

NH—CO I

N .O

H₃C

f₃c αχ:

H

X ch₃co₂h

0,45 g (4,8 mmol) 4-aminopiridina in konico lopatice 4-(N,N-dimetilamino)piridina raztopimo v 100 ml brezvodnega dimetilformamida, dodamo 0,85 g (5,2 mmol) 1,1-karbonildiimidazola ter 30 minut mešamo pri sobni temperaturi in nato še 30 minut pri 50 °C. Potem dodamo 1,5 g (3,3 mmol) snovi primera 22 in segrevamo

1,5 ure na 90 °C. Po ohlajenju odstranimo dimetilformamid v vakuumu in ostanek obdelamo z vodo. Oborino odsesamo in kromatografsko čistimo (eluirno sredstvo: toluen/aceton/metanol/dimetilformamid/ledocet = 10/7/3/1/1). Dobitek: 0,56 g (30 %, tal. 252-253 °C (razpad).

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 1,9 (3H, acetat); 2,4 (3H); 4,2 (2H); 6,2 (IH);

6,65 (IH); 6,85 (IH); 7,2 (IH); 7,3 (2H); 7,3-7,5 (3H); 7,6 (2H); 8,3 (2H); 9,0 (IH); in 12,0 (širok) ppm

PRIMER 38:

7-(3-(4-benzilpiperazin-l-il-metil)-pirol-l-il)-l-(2-metil-benzamido)-6trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

H₃C

Ή-NMR (d,-DMSO): δ = 2,4 (3H); 3,2-3,8 (10H); 4,2 (2H); 6.5 (1 H);

7.0 (1 H); 7,2 (1 H); 7,25-7.9 (11 H); 11,6 g (4,4 mmol) snovi primera 26 in 1,6 g (9,1 mmol) 4-benzilpiperazina presnovimo analogno primeru 19. Dobitek: 1,7 g (63 %), tal. 280-2(82 °C.

(IH); 12 (širok) in 12,8 (IH) ppm

PRIMER 39:

7-(3-karboksi-l-pirolil)-l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(lH,4H)-dion

H₃C

2,0 g (4,4 mmol) snovi primera 26 in 0,7 g (2,6 mmol) 18-crown-6 segrevamo v 100 ml acetona ob refluksu. Nato previdno v majhnih deležih dodamo 1,2 g (4,5 mmol) kalijevega permanganata in kuhamo 30 minut. Potem dodamo 30 ml vode in Še enkrat segrevamo 30 minut ob refluksu. Po ohlajenju filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Ostanek porazdelimo med ocetester in vodno raztopino natrijevega hidrogenkarbonata. Vodno raztopino nakisamo s solno kislino in oborino odsesamo. Dobitek: 0,6 g (29 %), tal. 305-306 °C (razpad).

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 6,6 (IH); 7,0 (IH); 7,3 (2H); 7,5 (3H); 7,7 (2H); 11,6 (IH); 12,0 (širok) in

12,7 (širok) ppm

PRIMER 40:

N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-7-il)pirol-3-il)-metil-N’-(4-nitrofenil)sečnina

1,5 g (3,3 mmol) produkta iz primera 35 in 0,53 g (3,3 mmol) 4-nitrofenilizocianata segrevamo 10 minut v 50 ml brezvodnega dimetilformamida na 120 °C. Nato vse uparimo v vakuumu in ostanek kromatografsko čistimo na kremeničnem gelu (eluirno sredstvo: toluen/aceton/ledocet = 10/10/0,1). Dobimo 1,5 g (72 %) produkta.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H), 4,2 (2H); 6,2 (IH); 6,7 (IH, NH); 6,8 (2H); 7,2-7,5 (4H); 7,5-7,7 (4H); 8,1 (2H); 9,3 (IH) in okoli 12 (širok) ppm.

PRIMER 41:

N’-(4-etoksikarbonilfenil)-N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)metilsečnina

3,5 g (7,7 mmol) produkta iz primera 35 in 1,5 g (7,7 mmol)

4-etoksikarbonilfenilizocianata presnovimo analogno primeru 40. Dobimo 3,3 g (67 %j produkta, tal. >250 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 1,3 (3H); 2,4 (3H); 4,1-4,4 (4H); 6,2 (IH); 6,5 (IH); 6,8 (2H); 7,2-7,9 (10H), 8,9 (IH); 11,6 (IH) in 12,5 (IH) ppm.

PRIMER 42:

N’-(4-klorfenil)-N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)dion-7-il)-pirol-3-il)metil-sečnina

1,6 g (3,5 mmol) produkta iz primera 35 in 0,54 g (3,5 mmol) 4-klorfenilizocianata presnovimo analogno primeru 41. Dobimo 0,7 g (33 %) produkta, tal. >230 °C. Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 2,4 (3H); 4,1 (2H); 6,2 (IH); 6,4 (IH); 6,8 (2H); 7,1-7,7 (11H); 8,7 (IH) in okoli 12 (širok) ppm.

PRIMER 43:

N’-(4-karboksifeniI)-N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)metil-sečnina

1,5 g (2,3 mmol) produkta iz primera 41 raztopimo v 20 ml tetrahidrofurana in dodamo raztopino 0,17 g (6,5 mmol) litijevega hidroksida v 35 ml vode. Vse mešamo 1 uro pri sobni temperaturi. Nato tetrahidrofuran odstranimo v vakuumu in dobljeno vodno fazo naravnamo šibko kislo z IM solno kislino. Dobljeno oborino odsesamo. Dobimo 1,0 g (70 %) produkta.

Ή-NMR (d_ft-DMSO): δ = 2,4 (3H); 4,2 (2H); 6,2 (IH); 6.5 (IH); 6,8 (2H); 7,1-7,9 (11H); 8,9 (IH); 11,6 (IH) in 12,5 (IH) pp,.

PRIMER 44:

7-(3-benzilkarbamoil-pirol-l-il)-l-(2-metilbenzamido)-6-trifluormetil-kinoksalin2,3-(1 H,4H)-dion

2,0 g (4,2 mmol) produkta iz primera 39 raztopimo v 80 ml brezvodnega dimetilformamida in dodamo 0,76 g (4,7 mmol) karbonildiimidazola. Vse pustimo mešati 1 uro pri sobni temperaturi. Nato dodamo 0,57 g (5,3 mmol) benzilamina. Po 16 urah mešanja pri sobni temperaturi zlijemo reakcijsko raztopino na razredčeno solno kislino in izoločeno oborino odsesamo. To prevzamemo z natrijevim lugom. Nato filtriramo in filtrat nakisamo, nakar izločeno oborino ponovno odsesamo. Dobimo

1,6 g (68 %) produkta.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 4,4 (2H); 6,7 (IH); 6,9 (IH); 7,1-7,8 (12H); 8,5 (IH); 11,6 (IH) in 12,7 (IH) ppm.

r'

PRIMER 45:

l-(2-metilbenzamido)-7-(3-(4-nitrobenzil)karbamoil-pirol-l-il)-6-trifluormetilkinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

2,0 g (4,2 mmol) produkta iz primera 39 in 1,6 g (8,5 mmol) 4-nitrobenzilaminhidroklorida presnovimo analogno primeru 44.

Dobitek: 1,2 g (47 %).

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 4,5 (2H); 6,7 (IH); 6.9 (IH); 7,2-7,9 (9H); 8,2 (2H); 8,8 (IH); 11,7 (IH) in 12,8 (IH) ppm.

PRIMER 46:

7-(3-(4-klorbenzil)karbamoil-pirol-1 -il)-1 -(2-metilbenzamido)-6-trifluormetilkinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

1,0 g (4,2 mmol) produkta iz primera 39 in 0,66 g (4,7 mmol) 4-klorbenzilamina presnovimo analogno primeru 44.

Dobitek: 1,4 g (56 %); tal. >240 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 4,4 (2H); 6,7 (IH); 6,9 (IH); 7,2-7,5 (9H); Ί,Ί (2H); 8,5 (IH) in okoli 12 (širok) ppm.

PRIMER 47:

O-benzil-N-( l-( l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-( 1H,4H)dion-7-il)pirol-3-il)metiluretan

a) O-benzil-N-(2,5-dimetoksi-tetrahidrofuran-3-il)-metiI-uretan g (0,19 mol) 3-aminometil-2.5-dimetoksitetrahidrofurana (DE 2,645,234) in 51,5 ml (0,37 mol) trietilamina raztopimo v 250 ml tetrahidrofurana in pri 0 °C po kapljicah dodamo 70 ml (0,21 mol) 50 %-nega benzilestra klormravljinčne kisline. Mešamo 1 uro pri 0 °C, nato filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 59 g surovega produkta, ki ga direktno nadalje presnovimo.

b) 0-benzil-N-l-(l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)dion-7-il)pirol-3-il)metil-uretan

63,0 g (0,18 mol) produkta iz primera 4 in 52,0 g (0,18 mol) produkta 48 a presnovimo analogno primeru 17. Dobimo 64,8 g (65 %) produkta.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 4,1 (2H); 5,0 (2H); 6,6 (IH); 6,8 (2H); 7,0-7,7 (8H) in okoli 12,2 (2H) ppm.

PRIMER 48:

7-(3-aminometilpirol-l-il)-l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion

64,0 g (0,11 mol) produkta iz primera 47 raztopimo v 500 ml dimetilformamida in po dodatku 1 g paladija/oglja (10 %-en) hidriramo z vodikom pri normalnem tlaku. Nato filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 47,3 g (98 %) produkta. Ή-NMR (d_(>-DMSO): δ = 3,9 (2H); 6,3 (IH); 6,9 (IH); 7,0 (IH); 7,2 (IH); 7,2 (IH);

7,6 (IH); 8,0 (3H) in 12,2 (IH) ppm.

PRIMER 49:

N’-(4-nitrofenil)-N-(l-(l-trifluoracetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)-metil-sečnina

15,0 g (34,5 mmol) produkta iz primera 48 in 5,7 g (34,5 mmol) 4-nitrofenilizocianata presnovimo analogno primeru 33. Dobimo 5,3 g (27 %) produkta, tal. >250 °C. ‘Η-NMR (d₆-DMSO); δ = 4,2 (2H); 6,2 (IH); 6,7 (IH); 6,8 (2H); 7,4 (IH); 7,5 (3H);

8,1 (2H); 9,3 (IH) in 12,5 (IH) ppm.

PRIMER 50:

l-benzamido-9-nitro-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

O

a) N’-(2-nitronaftil-l-)-benzhidrazid

0,4 g (2mmol) 2-metoksi-l-nitronaftalina, 0,54 g (4 mmol) benzhidrazida in 0,54 g (4 mmol) kalijevega karbonata segrevamo v 2 ml (neolabLabothermol^-ogrevalni tekočini 1,5 ure na 110 °C. Nato vse zlijemo na precej vode, vodno raztopino šibko nakisamo z razredčeno solno kislino in nato ekstrahiramo z ocetestrom. Organsko fazo posušimo in uparimo v vakuumu. Tako dobljeni ostanek čistimo kromatografsko na kremeničnem gelu (eluirno sredstvo: toluen/aceton = 10/1). Dobimo 0,36 g (60 %) produkta, tal. 183-184 °C (razpad).

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 7,3-8,2 (1 IH); 9,4 (IH) in 20,9 (IH) ppm.

b) Monoetilester-amid N-(benzamido)-N-(2-nitro-l-naftil)oksaIne kisline

K 0,5 g (1,6 mmol) produkta 40a in 0,17 g (1,7 mmol) trietilamina v 5 ml tetrahidrofurana dodamo ob hlajenju z ledom 0,23 g (1,7 mmol) monoetilester klorida oksalne kisline. Po 2 urah mešanja nastalo oborino odsesamo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 0,6 g (92 %) surovega produkta, ki ga neprečiščenega nadalje presnovimo.

c) l-be>nzamido-benzo[f]-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

0,6 g (1,5 mmol) produkta 40b hidriramo v 20 ml dimetilformamida po dodatku 0,05 g paladija/oglja (10 %-en) z vodikom pri okoli 40 do 50 °C. Nato filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobljeno trdno snov obdelamo z etanolom in odsesamo. Dobimo 0,45 g (90 %) produkta, tal. >300 °C. Ή-NMR (d/DMSO): δ = 7,5-7,7 (6H); 7,8 (IH); 8,0 (IH); 8,1 (2H); 8,7 (IH); 11,8 (širok) in 12,5 (širok) ppm.

d) 22,0 g (66,4 mmol) produkta iz primera 40 raztopimo v 30 ml ledocta. Pri 80 °C dokapamo 35 ml 65 %-ne solitrne kisline. Po 5 minutah nastavek previdno zlijemo na ledeno vodo in dobljeno oborino odsesamo. Dobimo 21,3 g (86 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 7,5-7,9 (5H); 8,1 (2H); 8,4 (2H); 8,8 (IH); 12,0 (IH) in 13 (IH) ppm.

PRIMER 51:

l-(2-metilbenzamido)-9-nitro-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

a) l-amino-9-nitro-benzo[f]kinoksalin-2,3-( 1 H,4H)-dion

20,0 g (53,2 mmol) produkta iz primera 50 raztopimo v 300 ml koncentrirane žveplove kisline. Nato previdno dokapamo 50 ml vode in vse mešamo 3 ure pri 85 °C. Nato reakcijsko zmes previdno zlijemo na led in izločeno oborino odsesamo. Dobimo 13,1 g (51 %) produkta, tal. >240 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 7,75 (2H); 8,5 (IH); 8,8 (2H) in 12,7 (IH) ppm.

b) l-(2-metilbenzamido)-9-nitrobenz[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

5,0 g (18,4 mmol) ptodukta iz primera 51a in 9,3 g (36,7 mmol) anhidrida 2-metilbenzojske kisline segrevamo v 25 ml dimetilformamida 15 minut na 120 °C. Nato vse uparimo v vakuumu in ostanek prevzamemo v etanolu in filtriramo. Filtrat ponovno uparimo v vakuumu. Dobimo 5,3 g (74 %) produkta, tal. >230 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,4 (3H); 7,2-7,9 (7H); 8,4 (IH); 8,6 (IH); 8,9 (IH) in okoli 12 (širok) ppm.

PRIMER 52:

9-amino-l-(2-metilbenzamido)-benzo[f|kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

5,0 g (12,8 mmol) produkta iz primera 51 hidriramo v 100 ml dimetilformamida po dodatku 0,5 g paladija/oglja (10 %-en) z vodikom. Nato nastavek filtriramo in filtrat uparimo v vakuumu. Dobimo 4,2 g (92 %) produkta, tal. >240 °C.

‘H-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,5 (3H); 6,0 (2H, NH/; 6,9 (IH); 7,4-7,7 (5H); 7,8 (IH);

8,1 (IH); 8,5 (IH); 11,5 (IH) in okoli 12,2 (širok) ppm.

PRIMER 53:

N’-(4-etoksikarbonilfeniI)-N-(]-(l-(2-metilbenzamido)-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-9-il)pirol-3-il)-metil-sečnina

a) N-(2,5-dimetoksitetrahidrofuran-3-il)-metil-N’-(4-etoksikarbonilfenil)sečnina

25,0 g (0,15 mol) 3-aminometil-2,5-dimetoksitetrahidrofurana in 30 g (0,15 mol) 4-etoksikarbonilfenilizocianata presnovimo analogno predpisu 48a. Dobimo 57 g surovega produkta, ki ga neprečiščenega presnovimo.

b) N’-(4-etoksikarbonilfenil)-N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-benzo[f]kinoksalin 2,3-(lH,4H)-dion-9-il)pirol-3-il)-metil-sečnina

1,2 g (3,3 mmol) produkta iz primera 52 in 1,35 g (3,8 mmol) produkta 53a presnovimo analogno primeru 17. Dobimo 1,3 g (62 %) produkta.

Ή-NMR (d₆-DMSO): S = 1,3 (3H); 2,45 (3H); 4,3 (4H); 6,3 (IH); 6,6 (IH); 7,0 (2H); 7,3-7,9 (12H); 8,8 (IH); 8,9 (IH); 11,6 (širok) in 12,7 (širok) ppm.

PRIMER 54:

N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-9-il)pirol-3il)-metil-N’-(4-nitrofenil)-sečnina

a) N-(2,5-dimetoksitetrahidrofuran-3-il)-metil-N’-(4-nitrofenil)-sečnina

25,1 g (0,15 mol) 4-nitrofenilsečnina raztopimo v 150 ml metilenklorida. K filtrirani raztopini dokapamo pri 0 °C 27,0 g (0,17 mol) 3-aminometil-2,5dimetoksitetrahidrofurana, raztopljenega v 150 ml metilenklorida. Mešamo 1 uro pri sobni temperaturi in izločeno oborino odsesamo. Dobimo 45 g (91 %) produkta. Tal. 172-174 °C.

b) N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-9-il)pirol-3-il)-metil-N’-(4-nitrofenil)-sečnina

1,2 g (3,3 mmol) produkta iz primera 52 in 1,2 g (3,7 mmol) produkta 54a presnovimo analogno primeru 17. Dobimo 0,7 g (35 %) produkta, tal. >230 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 2,4 (3H); 4,3 (2H); 6,4 (IH); 6,7 (IH); 7,1 (2H); 7,3-7,8 (10H); 8,2 (2H); 8,8 (IH); 9,8 (IH); 11,7 (IH) in 12,7 (IH) ppm.

PRIMER 55:

N’-(4-karboksifenil)-N-(l-(l-(2-metilbenzamido)-benzo[f]kinoksalin-2,3-(lH,4H)dion-9-il)-pirol-3-il)-mefil-sečnina

1,1 g (1,7 mmol) produkta iz primera 53 suspendiramo v raztopino iz 0,13 g (5,2 mmol) litijevega hidroksida in 30 ml vode. Mešamo 1 uro. Nato bistro raztopino naravnamo z IM solno kislino šibko kislo in izločeno oborino odsesamo. Dobimo 0,9 g (82 %) produkta, tal. 225 °C (razpad).

Ή-NMR (d_(>-DMSO): δ = 2,45 (3H); 4,25 (2H); 6.3 (IH); 6,75 (IH); 7,0 (2H); 7,38,0 (12H); 8,8 (IH); 9,2 (IH); 11,7 (IH); 12,5 (IH) in 12,7 (IH) ppm.

PRIMER 56:

l-acetamido-7-nitro-6-trttluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

O

6,5 g (22,4 mmol) produkta 3a kuhamo v 60 ml anhidrida ocetne kisline 90 minut ob refluksu. Nato uparimo v vakuumu in ostanek kromatografsko čistimo na kremeničnem gelu (eluirno sredstvo: toluen/aceton/ledocet = 10/10/0,1. Dobimo 4,6 g (62 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,1 (3H); 7,7 (IH); 8,0 (IH); 11,2 (IH) in 12,8 (širok) ppm.

PRIMER 57:

l-(3-metoksikarbonilbenzamido)-7-nitro-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

2,5 g (13,9 mmol) monometilester anhidrida izoftalne kisline in 2,8 g (13,9 mmol) produkta 3a presnovimo analogno predpisu 5lb. Dobimo 2,0 g (61 %) produkta. Ή-NMR (d,-DMSO)_: δ = 3,9 (3H); 7,75 (2H); 8,2-8,4 (3H); 8,6 (IH); 12,2 (širok) in

12,8 (širok) ppm.

PRIMER 58:

l-acetamido-7-amino-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

g (12,0 mmol) produkta iz primera 57 presnovimo z 2 g (36,1 mmol) železa v prahu analogno predpisu Ib. Dobimo 3,1 g (87 %) produkta, tal. >250 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 2,1 (3H); 5,6 (2H, NH₂); 6,7 (IH); 7,2 (IH); 11,0 (širok) in 12,0 (širok) ppm.

PRIMER 59:

l-acetamido-7-(3-trifluoracetamidometil)-pirol-l-il)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

F₃C

O

2,45 g (8,1 mmol) produkta iz primera 58 in 2,2 g (8,5 mmol) produkta 31a presnovimo analogno predpisu 31b. Dobimo 3,1 g (87 %) produkta, tal. >242 °C. Ή-NMR (d_fo-DMSO):δ = 2,1 (3H). 4,3 (2H); 6.2 (IH); 6,8 (2H); 7,3 (IH); 7,6 (IH),;

9,8 (IH); 11,2 (IH) in 12.5 (IH) ppm.

PRIMER 60:

l-acetamido-7-(3-(aminometil-pirol-l-il)-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion

2,5 g (5,2 mmol) produkta iz primera 59 hidroliziramo analogno primeru 32 z litijevim hidroksidom. Dobimo 1,7 g (84 %) produkta.

Ή-NMR (d₆-DMSO); δ = 2,1 (3H); 3,8 (2H); 6,5 (IH); 6,9 (IH); 7,05 (IH); 7,1 (IH) in 7,9 (IH) ppm.

PRIMER 61:

N-(l-(l-acetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)-metil-N’-(4-etoksikarbonilfenil)-sečnina

1,7 g (4,5 mmol) produkta iz primera 60 in 1,0 g (5,2 mmol) 4-etoksikarbonilfenilizocianata presnovimo analogno primeru 33. Dobimo 1,5 g (58 %) produkta.

Tal.: >230 °C.

Ή-NMR (d₆-DMSO): δ = 1,3 (3H); 2,1 (3H); 4,2 (2H); 4,25 (2H); 6,2 (IH); 6,5 (IH); 6,8 (IH); 7,2 (IH); 7,5 (2H); 7,6 (IH); 7,8 (2H); 8.9 (IH); 11,1 (širok) in 12,5 (širok) ppm.

PRIMER 62:

N-(l-(l-acetamido-6-trifluormetil-kinoksalin-2,3-(lH,4H)-dion-7-il)-pirol-3-il)· metil-N’-(4-karboksifenil)-sečnina

1,0 •g (1,8 mmol) produkta iz primera 61 hidroliziramo analogno primeru 55 z litijevim hidroksidom. Dobimo 0,7 g (74 %) produkta.

Ή-NMR (d„-DMSO): δ = 2,1 (3H); 4,2 (2H); 6,2 (IH); 6,5 (IH); 6,8 (2H); 7,2 (IH),

7,5 (2H); 7,7 (IH); 7,8 (2H); 11,1 (IH) in 12,2 (IH) ppm.

Claims

Patentni zahtevki

1. Amido-kinoksalindioni s formulo I

HN «4DcX

R H i, kjer pomeni

R¹ vodik ali C,-C₄-alkil, n je 0 ali 1, m 0, 1, 2, 3 ali 4,

R² pomeni vodik, razvejen ali raven Cj-C/alkil ali fenil, ki je lahko substituiran z največ dvema od naslednjih ostankov: raven ali razvejen Cj-C4-alkil, OR⁶, NH2, NO₂, NHCOR⁶, CN, CF3, OCF3, -CO2R⁶, F, Cl, Br, J, -CO-R⁶ ali SO2R⁶, kjer pomeni

R⁶ vodik, Cj-C^alkil, fenil ali benzil,

R³ pomeni fluor, klor, brom, jod, Cj-C^alkil, OR⁷, -CO-R⁷, NH2, NO2, -NH-CO-R⁷, CFV CN ali

R⁹

B?-(CH₂),-gN- · kjer je R⁷ vodik,

Cj-Cj-alkil ali CF₃ in je q število 0, 1 ali 2 ter je R⁸ H, C,-C4-alkil, fenil, fenilsulfonil, NO2, CN, -COO(CH2)rR¹⁰, -CONH(CH2)_rR¹⁰, -CO-R¹⁰, -CH = CHCONHR’°, -CH2-NR¹⁰R'‘, -CH2NH-CY-(CH₂)_rR¹¹, -CH=CH-COOR¹⁰, -CIUNOR¹, -CH=NR‘°, -CH2-NH-CY-Z-(CH2) R¹¹, -CH2-NH-CO-CF₃, kjer pomenijo Y O ali N,

Z 0 ali NH in R¹⁰, vodik, raven ali razvejen (/-(/-alkil, fenil, benzil, piridil ali benzilhidril, r 0, 1, 2, 3 ali 4 in R¹¹ vodik, raven ali razvejen C,-C₄-alkil, fenil ter je R⁹ vodik ali Cj-C4-alkil in so benzenovi obroči, kijih vsebujejo R⁸, R¹⁰ in R¹¹, lahko substituirani še z 1 ali dvema od naslednjih ostankov: NH2, OCH₃,

CH₃, -NH-CO-CF₃ in

R⁴ in R5, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vodik, C,-C-₄-alkil, (/-(/-alkoksi, trifluormetil, triflurometoksi, fluor, brom, jod, nitro in ciano, kot tudi aneliran benzenov obroč, ki lahko po svoji strani nosi do 2 od gornjih ostan-kov, navedenih za R⁴oz. R⁵, in njihove tavtomerne, izomerne in enantiomerne oblike, kot tudi njihove fiziološko prenesljive soli.
2. Amido-kinoksalindioni s formulo I po zahtevku 1 za uporabo pri zatiranju bolezni.
3. Uporaba amido-kinoksalindionov s formulo I po zahtevku 1 za pripravo zdravil za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj, nevrotoksičnih motenj centralnega živčnega sistema, travmatskih lezij možganov in hrbtnega mozga kot tudi epilepsije, stanj zaskrbljenosti in depresij.
4. Zdravilni pripravki za peroralno, parenteralno in intraperitonealno uporabo, označeni s tem, da poleg običajnih pomožnih snovi za zdravila vsebujejo na posamezno dozo 0,1 do 100 mg/kg telesne teže vsaj enega amido-kinoksalindiona I po zahtevku 1.
5. Zdravilni pripravki za intravensko uporabo, označeni s tem, da vsebujejo poleg običajnih pomožnih snovi za zdravila 0,001 do 10 mas.% vsaj enega amidokinoksalindiona I po zahtevku 1.