SI9500115A - Stroj za izdelavo triaksialne tkanine - Google Patents

Abstract

Na zgornjem koncu stroja za izdelavo triaksiaine tkanine nahajajoča se vrtljiva kletka (104) za sprejem in odvijalni pogon osnovnih navitkov ter kompenziranje dolžin izdanih osnovnih niti proti porabljenim osnovnim nitim obsega v dveh ravneh razporejene osnovne navitke (43). Pod njo razporejena stacionarna naprava za prerazporejanje osnovnih niti s prvotne krožne v dvoravninsko piano ureditev je sestavljena iz dveh vhodnih valjev (21) in pod njima razporejenih bočnih zaslonk (22). Pod njo razporejena enota za formiranje Z ozirima S sistema osnovnih niti sestoji iz dvojice vijačnih valjev (23). Pod njo nahajajoča se enota za tvorbo zeva sestoji iz pod enim od omenjenih vijačnih valjev (23) razporejenega palčnega valja (24). Pod slednjim nahajajoča se enota za vodenje vnašala votka in pribijanje le-tega k tkanini pa sestoji iz votkovega valja (25).

Description

Stroj za izdelavo triaksialne tkanine

Izum se nanaša na stroj za izdelavo triaksialne tkanine, ki obsega pokončen skeletni okvir z zgoraj nahajajočo se vrtljivo kletko za sprejem in odvijalni pogon osnovnih navitkov ter kompenziranje dolžin izdanih osnovnih niti proti porabljenim osnovnim nitim, pod njo razporejeno stacionarno napravo za prerazporejanje osnovnih niti s prvotne krožne v sledečo dvoravninsko piano ureditev, pod njo enoto za formiranje Z oziroma S sistema osnovnih niti, pod njo enoto za tvorbo zeva in vnos votka in slednjič blagovni del stroja.

Tovrstni predmeti ali njihovi sestavni deli oziroma sklopi so v mednarodni razvrstitvi patentov uvrščeni v razrede:

D 03 C13/00;

D 13/00, 41/00, 47/18, 47/20, 49/02, 49/12, 49/14, 49/16, 49/68, 51/18, 51/20, 51/28

Pri izumu je bilo upoštevano stanje tehnike po naslednjih virih (poudarjeno zapisani veljajo za temeljne):

3 998 250 Townsend	CH	612 223 Kulczycki
4 006 759 Darsie		617 232* Halton et al.
4 022 250 Trost	DE	26 34 966** Kulczycki
4 022 253 Trost		26 45 369 Townsend
4 031 922 Trost	GB	1 532 426*
4 040 451 Trost et al.		1 570 456 Kulczycki
4105 052 Trost et al.		2 115 021 (Naprava za tvorbo zeva)
4 512 373 Trost	* ♦*	Patentna družina

Prospekt F-16645 (Triaxial Weaving') stroja TW 2000 Triaxial Weaving Machine firme

Barber-Colman Companv, Textile Machinerv Division (1300 Rock Street, Rockford, Illinois,

ZDA 61101).

Znani stroji so polni oscilirajočih elementov. To dejstvo samo po sebi predstavlja hudo proizvodno omejitev stroja. Za vnos votka se uporabljajo rapirji, ki v stroki veljajo za najpočasnejša vnašala votka.

Nitke osnove so v območju oblikovanja zeva speljane skozi platinam podobne ničalnice (heddle), ki jih po programu premikajo sem/tja (Z/S sistem osnove). Z vdevanjem niti je ogromno pripravljalnega dela pri pripravi na tkanje in - ker ničalnice potujejo in s tem stalno menjajo lego - zamudno iskanje ničalnice, pri kateri se je med tkanjem strgala nit.

Mehanizem za tekoče kompenziranje dolžine osnovnih niti je razporejen sredi venca navitkov osnove. Napeljevanje nitk (od zunaj venca navitkov navznoter in dol) pri pripravi na tkanje je zato skrajno nepriročno, napeljevanje strgane nitke pa sploh zamotano.

S tem, ko je načrtovana količina osnovnih niti v tkalski predpripravi razdeljena na sorazmerno veliko (v stanju tehnike osem) osnovnih navitkov, je tkalska predpriprava za stroj za izdelavo triaksialne tkanine bistveno drugačna od tiste za stroj za izdelavo dvoosne tkanine. Uvedba stroja za izdelavo triaksialne tkanine v tkalnico, ki je opremljena za izdelavo dvoosnih tkanin, potemtakem pomeni precejšnjo dodatno aparaturno obloženost tkalskega obrata in dodatno priučevanje strežnega osebja.

Temeljni cilj izuma je, spraviti proizvodno zmogljivost stroja za izdelavo triaksialne tkanine na raven, ko se bo dalo s pridom izkoristiti sodobna visokozmogljivostna vnašala votka, ne da bi bilo delo s strojem za izdelavo triaksialne tkanine bistveno drugačno od dela s strojem za izdelavo dvoaksialne tkanine.

Cilj izuma je dosežen s tem, da zgoraj nahajajoča se vrtljiva kletka (za sprejem in odvijalni pogon osnovnih navitkov ter kompenziranje dolžin izdanih osnovnih niti proti porabljenim osnovnim nitim) obsega v dveh ravneh razporejene osnovne navitke, da je pod njo razporejena stacionarna naprava (za prerazporejanje osnovnih niti s prvotne krožne v sledečo dvoravninsko piano ureditev) sestavljena iz dveh vhodnih valjev in pod njima razporejenih bočnih zaslonk, da pod njo razporejena enota (za formiranje Z oziroma S sistema osnovnih niti) sestoji iz dvojice vijačnih valjev, da pod njo nahajajoča se enota (za tvorbo zeva) sestoji iz pod enim od omenjenih vijačnih valjev razporejenega palčnega valja in da pod slednjim nahajajoča se enota (za vnos votka in pribijanje le-tega k tkanini) sestoji iz votkovega valja.

Očitno je, da so brez izjeme vsi pomembni deli stroja po izumu rotacijski, kar samo po sebi odpira možnosti večanja proizvodne hitrosti. Z razporeditvijo osnovnih navitkov v dveh ravneh postane možno, da v primerjavi s stanjem tehnike povečamo velikost osnovnih navitkov oziroma skupno maso inštalirane tkalske osnove.

Po izumu je nadalje v vsaki od dveh etaž omenjene kletke nad osnovnimi navitki razporejena dvojica križno na omenjena navitka postavljenih gred za sprejem vodilnih palic, smotrno po tri na navitek, in kratkostičnih (izklopilnih) palic, po dve na navitek, pri čemer so osnovne niti z vsakokratnega navitka speljane znotraj stroja gor okoli notranje od treh vodilnih palic, zatem v smeri proti obodu stroja nad omenjenima izklopilnima palicama in nad srednjo od treh vodilnih palic ter slednjič okoli zunanje od treh vodilnih palic dol ob zunanji strani zadevnega navitka.

S tem so niti osnove speljane na pregleden in lahko dostopen način blizu zunanje periferije stroja.

Omenjena kletka stroja ima pod svojo spodnjo etažo osnovnih navitkov štiri ločne, 90-stopinjske, orebrene palice, po eno za vsak navitek, ki so razporejene dve, ki sta si medsebojno nasproti, v eni in drugi dve v drugi vodoravni ravnini, pri čemer so niti osnove speljane od zgoraj dol po zunanjem obodu omenjenih ločnih palic.

Vijačni valj po izumu za premikanje niti Z/S sistema vzdolž smeri votka obsega smotrno štiri grebene, od katerih je vsak na koncu, kjer nit osnove preide iz Z/S v S/Z sistem, končan s potisnim nastavkom za podpiranje omenjenega prehoda niti z enega sistema na drugega.

Izum predvideva dve izvedbeni obliki vijačnega valja: eno s cikcakasto in drugo z zvezno potekajočimi grebeni.

Palčni valj po izumu je sestavljen iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel (zanemarljive debeline), ki so po svojem zunanjem obrisu kvadratni elementi z zaokroženimi vogali in v sklopu valja postavljeni tako, da so medsebojno poravnani vzdolž plaščne tvornice valja, in radialnoobročastih palčnih distančnikov, ki so okrogle ploščice zunanjega premera, ki je enak stranici kvadrata lamele, h kateri je prioblikovan eden, dva ali trije palci, ki so vsakokrat usmerjeni proti vogalu kvadrata lamele.

Votkov valj po izumu sestoji iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel (zanemarljive debeline) in prstančnih distančnikov, pri čemer je lamela zasnovana na obročasti osnovi, ki se v aksialni smeri ploščinsko sklada z distančnikom, in obsega roglje, ki so sestavljeni iz (a) radialnega odseka, ki se drži osnovnega obroča, (b) tangencialnega odseka, ki se z enim svojim koncem drži radialnega, in (c) nadaljnjega radialnega odseka, kije prioblikovan k drugemu prostemu koncu tangencialnega odseka in je usmerjen proti osi lamele, tako da trije omenjeni odseki roglja tvorijo žep, katerega dno se nahaja v ravnini valja, položeni skozi os valja.

Pri tem je hrbtni rob tangencialnega odseka roglja zvezno ločno speljan za pritisnjenje votka pod njim k tkanini.

Izum v nadaljnjem pobliže opisujem na osnovi izvedbenega primera stroja za izdelavo triaksialne tkanine, predstavljenega na priloženih listih skic, v katerih kaže sl. 1 prednjo (pročelno) stran stroja, pripravljenega za sprejem osnovnih navitkov in napeljavo tkalske osnove (p.s.: naprava za vnos votka, sicer prisotna, je risarsko opuščena), sl. 2 tloris k sl. 1 (delovni podest in pristopne stopnice s sl. 1 risarsko opuščeni), sl. 3 bočno stran stroja v pogledu v smeri puščice III s sl. 1, sl. 4 prerez stroja po črti IV-IV s sl. 1, sl. 5 prerez stroja po črti V-V s sl. 1, sl. 6 prerez stroja po črti VI-VI s sl. 1, sl. 7 detajl stroja: kotalni sklop v narisni (a) in tlorisni (b) projekciji, sl. 8 stroj po sl. 3 v stanju med obratovanjem v predstavitvi s prerezanima zgornjim in spodnjim osrednjim območjem, sl. 9 tkalsko partijo stroja v prerezu kot na sl. 8, obsegajočo drugega pod drugim sklop za razporejanje osnovnih niti v dve pokončni plani ravnini, sklop za formiranje Z oziroma S sistema osnovnih niti, sklop za oblikovanje tkalskega zeva (zev je tu zaprt) ter sklop za vnos in pribijanje votka, sl. 10 tkalsko partijo s sl. 9 v stanju odprtega zeva (vnos votka), sl. 11 tkalsko partijo s sl. 9-10 v stanju tik pred zaprtjem zeva (pribijanje votka k tkanini), sl. 12 obtežilni valj za samodejno kompenziranje dolžine osnovnih niti - v radialnem (a) in osnem (b) pogledu, sl. 13 prerez stroja po črti ΧΙΙΙ-ΧΙΙΙ s sl. 1 - detajl stroja med obratovanjem, sl. 14 tkalsko partijo s sl. 9-11 (en konec le-te) v narisni projekciji v fazi zaprtega zeva, sl. 15 isto kot sl. 14, le da gre za odprti zev, sl. 16 kot sl. 14, le da gre za modificirano zasnovo vijačnega valja, in sl. 17 isto kot sl. 15, le da gre za izvedbeni primer vijačnega valja s sl. 16.

Osnova stroja je mirujoč okvir 100. Taje sestavljen iz štirih pokončnih stebrov 1, postavljenih na ogliščih kvadratnega tlorisnega polja in zgoraj medsebojno povezanih s stropnim križem 102, ki je sestavljen iz nad diagonalama omenjenega kvadratnega polja potekajočih veznih krakov 2. Na presečišče krakov 2 je z vijaki 4 od zgoraj pritrjena prirobnična plošča 3 ohišja aksialnoradialnega ležaja 5.

Vsak steber 1 je zasnovan z radialno noter štrlečim konzolnim nastavkom 11 (prim. sl. 5), ki je razporejen na odmiku od kraka 2 in vsakokrat skladno pod njim. Na proste konce nastavkov lije položena in primerno pritrjena obročasta tirnica 10.

Ena od štirih tlorisnih stranic okvira stroja je izbrana za prednjo (tu je delovišče tkalke), njej nasprotna stranica je zadnja ali hrbtna (tam je razporejen blagovni valj), preostali dve sta bočni.

Na po dva in dva stebra 1 je na omenjenih bočnih straneh okvira stroja pritrjena po ena zgornja traverza 19 in ena spodnja traverza 32. Na vsakokratno dvojico traverz 19-32 je v bistvu na sredi med stebroma 1 z zunanje strani pritrjena po ena pokončna ležiščna plošča 33 za sprejem tkalske partije.

K mirujočemu delu stroja sodi še aparaturna oprema, kot npr. ležaja 31 blagovnega valja, ležišče 37 za sprejem elektromotorja 20 za pogon tkalske partije, ležišče 38 za sprejem elektromotorja 12 za vrtenje vrtilne kletke z osnovnimi navitki itd.

K okviru stroja slednjič sodi tudi s primerno varnostno ograjo opremljena strežna ploščad 34, ki je speljana po vseh štirih straneh stroja, kot tudi primerne pristopne stopnice 35.

V okviru 100 stroja je s pomočjo položajno nastavljivega ležaja 5 radialno aksialno uležajena in z obročasto tirnico 10 podprto vgrajena vrtilna kletka 104 za sprejem osnovnih navitkov.

Kletka 104 sestoji iz štirih pokončnih stebrov 14, ki tvorijo robove kvadra s kvadratno osnovno ploskvijo, ki zavzema nekako polovico osrednje ploščine tlorisnega kvadrata okvira 100. Stebri 14 zavzemajo v bistvu ves pokončni prostor med stropnimi kraki 2 zgoraj in zgornjima traverzama 19 spodaj. Na spodnjem koncu so stebri 14 po zunanji strani medsebojno povezani z letvami 18, na čelne ploskve na zgornjem koncu stebrov 14 pa je pritrjen stropni križ 104 (sl. 4). Slednji veže - analogno stropnemu križu 102 - stebre 14 v smeri diagonal zadevne kvadratne osnove. Na sredi stropnega križa 104 je od spodaj skozenj vložena in nanj z nadaljnjimi vijaki 4 pritrjena prirobničasta votla os 9 (sl. 8), ki je speljana gor skozi stropni križ 102 v ležaj 5.

Prosti konci krakov 39 stropnega križa 104 segajo radialno čez obročasto tirnico 10 in na njihove čelne ploskve je pritrjen zobniški venec 6. Zunanji premer zobniškega venca 6 v bistvu sovpada s tlorisno svetlino med ležiščnima ploščama 33.

V območju nad tirnico 10 je k vsakokratnemu kraku stropnega križa 104 od spodaj pritrjen kotalni sklop 107 (sl. 7). Preko kotalnih sklopov 107 je kletka 104 z vsemi pripadajočimi deli in osnovnimi navitki kot v sebi zaključena celota od zgoraj obešena na tirnico 10.

K enemu od konzolnih nastavkov 11 je pritrjeno ležišče 38 za elektromotor, v katero je vgrajen elektromotor 12, katerega os nosi pastorek, ki ubira v zobniški venec 6.

V predelu med zobniškim vencem 6 in veznimi letvami 18 je z zunanje strani dveh sosednih stebrov 14 in z zunanje strani ostalih dveh sosednih stebrov 14 obakrat na isti višini nanju pritrjena vsakokrat po ena vodoravna greda 13. Pod omenjenima (zgornjima) gredama 13 je vsak steber 14 opremljen z ležiščem 15 za sprejem osi osnovnih navitkov. Vsa omenjena ležišča 15 so na isti višini in postavljena križno na gredi 13.

Na odmiku od (zgornjih) ležišč 15 sta pod slednjimi razporejeni nadaljnji gredi 13. Ti sta enaki zgornjima gredama 13, a proti njima postavljeni križno. Analogno kot zgoraj so tudi pod spodnjima gredama 13 na stebrih 14 razporejena ležišča 15 za sprejem osi nadaljnjih osnovnih navitkov. Ker so slednjeomenjena ležišča 15 postavljena križno na spodnjo dvojico gred 13, so postavljena križno tudi na prvoomenjena ležišča 15. Od tod sledi, da je po izumu v celoti predvidenih osem ležišč za po dva in dva (skupaj štiri) v dveh ravneh razporejena osnovna navitka.

Kot v stanju tehnike se tudi po izumu predvideva individualni odvijalni pogon osnovnih navitkov. V ta namen je k vsakemu stebru 14 na prikladni način priključen primeren elektromotor (ni narisan), katerega ureditev in opremljenost je odvisna od zasnove osnovnega valja (iz stanja tehnike) osnovnih navitkov. Elektromotorji se napajajo posredno preko po sebi znanega rotacijskega drsnega stikala po kablih, speljanih od zunaj skozi votlo os 9.

V predelu med spodnjimi ležišči 15 in spodnjimi veznimi letvami 18 so na stebre 14 posredno preko radialnih konzol 16 (sl. 6) pritrjene štiri 90-stopinjske ločne orebrene palice 17 okroglega preseka (prim. tudi sl. 13), ki skupaj tvorijo poln krog, s tem da sta dve palici 17, ki sta si nasproti, razporejeni v eni vodoravni ravnini, preostali dve pa v drugi (analogno namestitvi osnovnih navitkov). Taka postavitev omogoča med zadnjo nitjo enega navitka 43 in prvo nitjo sosednega navitka 43 enak razmik kot je siceršnji razmik med sosednima nitima enega navitka. Palice 17 so zasnovane s ploščatimi obročastimi rebri 59, ki so medsebojno smotrno enakomerno razmaknjena.

Ležiščni plošči 33 nosita tkalsko partijo 108, ki je vanjo vgrajena po načinu hitre vgraditve oziroma snetja (vložitev in zasuk oziroma zasuk in snetje). Tkalski partiji 108 so naložene naslednje funkcije:

preurediti krožno razporejene osnovne niti v dve plani, tesno druga ob drugi nahajajoči se pokončni ravnini osnovnih niti z medsebojno enakim številom niti, opredeliti skrajni meji nahajanja zunanjih osnovnih niti, oblikovati iz ene ravnine osnovnih niti Z sistem osnovnih niti in iz druge ravnine S sistem osnovnih niti, poskrbeti za zanesljiv prehod vsakokratne končne niti iz S/Z sistema v Z/S sistem, oblikovati/zapreti tkalski zev oziroma omogočiti prost premik tkalske osnove v smeri votka na mestu formiranja zeva, vnesti votek bodisi pri zveznem ali koračnem načinu vrtenja votkovega valja, pribiti votek k tkanini in omogočiti prost premik tkalske osnove v smeri votka na mestu vnašanja votka.

Tkalska partija 108 se zgoraj začne z dvema medsebojno vzporednima, gladkima, razmaknjenima vstopnima valjema 21, ki tvorita režasto vstopno ustje (prim. tudi sl. 9-11). Pod valjema 21 sta razporejeni vodoravni bočnozastiralni oblikovani ploščni zaslonki 22, katerih naloga je, vzajemno opredeliti tkalsko širino (položaj skrajnih niti osnove). Pod zaslonkama 22 se nahaja dvojica medsebojno vzporednih, drug drugega skoraj dotikajočih se vijačnih valjev 23 za premikanje niti osnove v smeri votka. Pod enim od njiju je razporejen palčni valj 24, tj. valj za tvorbo/zapiranje zeva, in pod letem je razporejen votkov valj 25, tj. valj za vnos in pribijanje votka.

Votkov valj 25, palčni valj 24 in vijačna valja 23 so opremljeni z ozobljenimi jermenicami (sl. 3), preko katerih je envelopno speljan zobat jermen 28 (v alternativni izvedbi veriga), ki poteka preko ozobljene jermenice 27 že omenjenega elektromotorja 20. Vzdolž trase jermena 28 so na njegovi zunanji strani razporejeni napenjalni valji 29.

Pod tkalsko partijo 108 je v območju spodnje traverze 32 razporejen prvi blagovnovodilni valj 26 in vzporedno z njim, pod ležajema 31 za blagovni valj, še drugi blagovnovodilni valj 26.

Kotalni sklop 107 (sl. 7) sestoji iz okvira 7 in dveh drug za drugim postavljenih prirobničnih koles 8, od katerih vsakokratna os je usmerjena smotrno k sredini stroja. Prirobnici koles 8 se smotrno nahajata na notranji strani tirnice 10.

Vsaka greda 13 je zasnovana s po tremi dvojicami ležišč 36 za sprejem tečajev vodilnih palic 60 i.s. s po eno dvojico na vsakem koncu in eno na sredi grede 13. Med vsakokratno končno dvojico ležišč 36 in osrednjo dvojico ležišč 36 je vsaka greda 13 zasnovana s po dvema ležiščema 61 za sprejem dveh kratkostičnih (izklopilnih) palic 40. Kot je v stroki znano, se nad palicami 40 nahajajo kontrolni jahači (za vsako osnovno nit eden), kijih napete niti napeljane tkalske osnove držijo na odmiku od palic 40. Če se kaka nit strga, sile, ki bi držala jahač na odmiku od palice 40, ni več; jahač pade na palico 40, povzroči kratek stik in s tem da impulz za izklop stroja.

Zaslonka 22 je na svojem v notranjost stroja obrnjenem koncu zasnovana z ločnim izrezom 62 (sl. 13), tako da vstopna valja 21 in obe zaslonki 22 v tlorisni projekciji tvorijo v bistvu ovalno žrelo za preureditev razporeditve niti 46 osnove, ki se skupaj s kletko 104 (puščica A na sl. 13) zlagoma vrtilno premikajo, iz prvotne lijakaste formacije nad valjema 21 v dvoravninsko piano formacijo v tkalski partiji 108. Za potrebe podpiranja prehoda vsakokratne končne niti 46 z enega valja 21 na drugega je izrez 62 v sicer središčno postavljeni zaslonki 22 razporejen izsredno, v danem primeru tako, da simetrala izreza 62 v tlorisu sovpada s tlorisno plaščno črto valja 21, ki nitko sprejema.

Vijačni valj 23 v izvedbenem primeru po sl. 14-15 je zasnovan po analogiji s štiristopenjskim vijakom, katerega vijačnice so v sebi v bistvu cikcakaste. Konkretno gre za po valjasti plaščni površini vijačno napeljane štiri medsebojno vzporedne lamelaste grebene 63 (zanemarljive debeline), med katerimi obstajajo uniformni vijačni utori 57. Vsakokratni greben 63 je v tem primeru sestavljen iz regularno odmerjenih dolžinskih enot, v konkretnem primeru obodnih odsekov 48 in vijačnih oziroma strminskih odsekov 56, ki v celoti tvorijo cikcakasto vijačnico. Vsi obodni odseki 48 so si med seboj enaki in poravnani vzdolž črt tvornic plašča valja in tudi vsi strminski odseki 56 so si med seboj enaki in poravnani vzdolž (istih) tvornic plašča valja. V narisanem primeru istosmiselnega vrtenja valjev 23 (sl. 9) so grebeni 63 enega valja 23 levohodni, grebeni drugega desnohodni. Vsak greben 63 se na izstopni strani valja 23 konča s potisnim nastavkom 49 (za prisilno premaknitev trenutno končne niti 46 z enega valja 21 na drugega, tam kot nova začetna nit), ki je smotrno tako zasnovan, da pri svojem krožnem potovanju neovirano poseže v delovno polje grebena sosednega valja 23.

V konkretni realizaciji valja 23 po sl. 14-15 je njegova plaščna konfiguracija sestavljena iz grebenov 63 kot ločenih delov in med njimi razporejenih distančnih elementov, s tem daje vse skupaj položajno fiksirano na telesu valja 23.

Sl. 16-17 kažeta modificiran izvedbeni primer valja 23, katerega grebeni 58 so zvezne vijačnice.

Palčni valj 24 ima plaščno konfiguracijo, ki je sestavljena iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel 50 (zanemarljive debeline) in radialnoobročastih palčnih distančnikov 51 tolikšne gostote, da na en vijačni utor 57 valja 23 prideta dva distančnika 51. Lamele 50 so po svojem zunanjem obrisu kvadratni elementi z zaokroženimi vogali (sl. 9-11) in v sklopu valja postavljeni tako, da so medsebojno poravnani vzdolž plaščne tvornice valja. Distančniki 51 pa so osnovani na okrogli ploščici zunanjega premera, ki je enak stranici kvadrata lamele 50, h kateri je prioblikovan eden ali več palcev 52, katerih zunanji obris vsakokrat v pretežni meri sovpada z obrisom lamele 50; le pri samem vrhu palca je palec toliko skrajšan, da je nit vodena med lamelama 50. Število palcev 52 pri posameznem distančniku 51 kot tudi prostorska lega le-teh v sklopu sestavljenega valja 24 je odvisna od vrste načrtovane triaksialne tkanine. Palčni valj 24 je v tkalski partiji 108 razporejen tako, da pri zaprtem zevu (sl. 9) lamele 50 mejijo na tkalsko osnovo in je stranica lamele 50 vzporedna s tkalsko osnovo.

Predlagani palčni valj 24 omogoča vezave s po štirimi votki v sosledju vezave, tj. šestnajst različnih vezav. Nauk izuma omogoča tudi izdelavo palčnega valja za npr. šest votkov, kar privede do štiriinšestdeset različnih vezav, tako da je praktično zadoščeno vsem naročniškim interesom, kar zadeva vezavo.

Tudi votkov valj 25 ima plaščno konfiguracijo sestoječo iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel 64 (zanemarljive debeline) in prstančnih distančnikov 53. Korak konfiguracije se tu ujema z onim pri valju 23. Vse lamele 64 in vsi distančniki 53 so si medsebojno enaki. Lamela 64 je zasnovana iz (posebej neoznačenega) obroča, ki se v aksialni smeri ploščinsko sklada z distančnikom 53, in oblikovanih rogljev 54, v danem primeru štirih. Rogelj 54 obsega tri glavne odseke (niso posebej označeni): radialnega, ki se drži osnovnega obroča, tangencialnega, ki se z enim svojim koncem drži radialnega, in nadaljnjega radialnega odseka, kije prioblikovan k drugemu prostemu koncu tangencialnega odseka in usmerjen proti osi lamele. Tako razporejeni trije odseki roglja 54 tvorijo žep 65. Dno enega žepa 65 in dno diametralno nasprotnega žepa 65 ležita na isti, diametralni ravnini. Pri tem je tangencialni odsek roglja 54 usmerjen proti smeri vrtenja valja 25. Distančniki 53 so enostavni prstani.

Izum omogoča vnos votka pri zvezno in pri prekinjajoče delujočem stroju. V prvem slučaju pride v poštev tehnika vnašanja votka z zračnim/vodnim curkom ali s projektilom, v drugem tudi ostale tehnike. V prvem primeru je potovanje vnašala votka sinhronizirano z vrtenjem palčnega valja 24 in votkovega valja 25, kar pomeni, da so palci 52 vzdolž valja 24 razporejeni po vijačnici in da je kanal (za potovanje vnašala votka), ki ga tvorijo žepi 65, zvit v analogno vijačnico; v drugem primeru so palci 52 poravnani po tvornici valja 24 in omenjeni kanal valja 25 je raven in poravnan s plaščno tvornico valja 25.

Poravnano z žepi 65 enega vzdolžnega niza rogljev 54, gledano v legi le-teh, ko se dno žepa 65 nahaja v vodoravni ravnini, je v ležiščnih ploščah 33 razporejen žepu 65 prirejen izrez 30 (sl. 3). Na drugi strani ležiščnih plošč 33 je na tem mestu priključena (tu neprikazana) po sebi znana naprava za vnos vnašala 55 votka.

K stroju spadajo še obtežilni valji 45 (sl. 12), ki so kot taki prosti (zgubljivi) deli. V danem primeru gre za valj, ki ima razen končnih prirob še dve vmesni obodni rebri, tako daje delovna dolžina valja 45 deljena na tri dolžinske odseke. Konca valja 45 sta sferična. Tako se valji 45 drug drugega v bistvu točkasto dotikajo in se ne ovirajo, ko se med obratovanjem stroja vsak po svoje nagibajo, dvigajo in spuščajo.

Stroj je predviden za sprejem štirih osnovnih navitkov 43 (sl. 8). Vsak osnovni navitek 43 je navit na osnovni valj 41, ta pa vložen v pripadajoči ležišči 15 in gibalnosklepno zvezan z (neprikazanim) odvijalnim motorjem. Navitki 42 so obrnjeni tako, da pri startu prosti konci nitk visijo na njihovi radialno zunanji strani.

Nitke 46 enega navitka 43 (analogno nitke vsakega navitka) speljemo na radialno notranji strani navitka gor do najbližje osrednje vodilne palice 60 na gredah 13, nakar jih vodoravno preusmerimo in speljemo nad kratkostičnimi (izklopilnimi) palicami 40 do končnih dveh vodilnih palic 60. Osnovne niti so torej vodene radialno ven proti zunanjemu obodu stroja (podobnost s stroji za izdelavo dvoaksialnih tkanin). Od skrajno zunanje vodilne palice 60 speljemo niti mimo lastnega navitka 43 po zunanji strani dol k ločni orebreni palici 17 (k vsakemu navitku 43 spada ena palica 17), od te pa naprej dol čez gladki vstopni valj 21 (nitke dveh navitkov, t.j. polovica vseh niti, pridejo na en valj 21, nitke drugih dveh na drugega) preko vijačnega valja 23 (tudi tu nitke dveh navitkov pridejo na en valj 23, nitke drugih dveh na drugega) mimo palčnega valja 24 in votkovega valja 25 do prvega blagovnovodilnega valja 26, okoli njega in okoli naslednjega blagovnovodilnega valja 26, slednjič pa jih privedemo do blagovnega valja 44, ki je uležajen v ležajih 31, in jih tam privežemo. Tako napeljane nitke 46 tvorijo tkalsko osnovo, ki pa še ni napeta. Nitke 46 v naslednjem koraku napnemo s tem, ko nanje v prostoru med končnima vodilnima palicama 60 položimo obtežilne valje 45. Vsak valj 45 napenja snop niti. Tako napete niti 46 osnove so enakomerno razporejene po orebrenih palicah 17, vijačnih utorih 57 vijačnih valjev 23, med lamelami 50 palčnega valja 24 in lamelami 64 votkovega valja 25. Zadnje dejanje pri napeljavi tkalske osnove je namestitev kontrolnih jahačev na niti nad kratkostičnimi (izklopilnimi) palicami 40.

Odvijalni pogon navitkov 43, sklopov tkalske partije 108 ter blagovnega valja 44 so medsebojno usklajeni. Odvijalni elektromotor osnovnega navitka se vklopi, ko napetost osnove naraste nad vnaprej nastavljeno vrednost. Alternativno je korak odvijanja osnove stalen in vsakemu votku sledi faza odvijanja osnovnih niti.

Vijačna valja 23 držita napete osnovne niti v svojih utorih 57. Ker se vrtita, pomikata osnovne niti 46 vzdolž svojih plaščnih tvornic eden v eno smer (osnova Z), drugi v drugo (osnova S). Ko nit doseže konec valja 23, jo pripadajoči potisni nastavek 49 potisne v začetek pravkar sproščenega utora sosednega valja 23. Tako vsakokrat (na vsakih 90° zasuka valjev 23) skrajni nitki osnove menjata sistem (Z/S; S/Z).

Plaščna konfiguracija palčnega valja 24 je urejena za tvorbo tkalskega zeva po vnaprej izbranem vzorcu vezave. V fazi zaprtega zeva (sl. 9) se osnovne niti premaknejo v eno oziroma drugo stran v smeri votka, tako da se določena nit S/Z sistema v vsakem naslednjem koraku tvorbe zeva nahaja za delitev naprej po valju 24.

Votkov valj 25 po izumu služi tudi kot bilo greben, tu rotacijske vrste. Tudi tu se osnovne niti po vnosu votka, ko je zev zaprt (sl. 9), premaknejo ene v eno druge v drugo stran v smeri votka. Obenem roglji 54 (s svojim hrbtnim robom) k tkanini 47 pribijejo predtem vneseni votek.

V stroju očitno ni oscilirajočih delov, tako da se delovna hitrost stroja proti znanim strojem lahko znatno poveča. Ker napeljevanje osnove v smeri od znotraj navzven spominja na razmere pri strojih za izdelavo dvoaksialnih tkanin in je tudi sicer tkalska predpriprava v bistvu enaka oni pri dvoaksialnih tkaninah, vključitev strojev za izdelavo triaksialnih tkanin v tkalnico za izdelavo dvoaksialnih ne terja nekih posebnih priučevanj strežnega osebja niti dodatne investicije v pripravljalnici osnove. Niti osnove so na pretežni dolžini enostavno dostopne; če pride do utrganja, jih je moč (s pomožnimi konci) enostavno in hitro vključiti v tkanino. Cilj izuma je s tem dosežen.

JAKŠIČ Danilo

Claims (9)

1. Patentni zahtevki

   1. Stroj za izdelavo triaksialne tkanine, obsegajoč pokončen skeletni okvir z zgoraj nahajajočo se vrtljivo kletko za sprejem in odvijalni pogon osnovnih navitkov ter kompenziranje dolžin izdanih osnovnih niti proti porabljenim osnovnim nitim, pod njo razporejeno stacionarno napravo za prerazporejanje osnovnih niti s prvotne krožne v sledečo dvoravninsko piano ureditev, pod njo enoto za formiranje Z oziroma S sistema osnovnih niti, pod njo enoto za tvorbo zeva in vnos votka in slednjič blagovni del stroja, značilen po tem, da zgoraj nahajajoča se vrtljiva kletka (104) za sprejem in odvijalni pogon osnovnih navitkov ter kompenziranje dolžin izdanih osnovnih niti proti porabljenim osnovnim nitim obsega v dveh ravneh razporejene osnovne navitke (43), da je pod njo razporejena stacionarna naprava za prerazporejanje osnovnih niti s prvotne krožne v sledečo dvoravninsko piano ureditev sestavljena iz dveh vhodnih valjev (21) in pod njima razporejenih bočnih zaslonk (22), da pod njo razporejena enota za formiranje Z oziroma S sistema osnovnih niti sestoji iz dvojice vijačnih valjev (23), da pod njo nahajajoča se enota za tvorbo zeva sestoji iz pod enim od omenjenih vijačnih valjev (23) razporejenega palčnega valja (24) in da pod slednjim nahajajoča se enota za vnos votka in pribijanje le-tega k tkanini sestoji iz votkovega valja (25).
2. 2. Stroj po zahtevku 1, značilen po tem, da je v vsaki od dveh etaž kletke (104) nad osnovnimi navitki (43) razporejena dvojica križno na navitka (43) postavljenih gred (13) za sprejem vodilnih palic (60), smotrno po tri na navitek, in kratkostičnih (izklopilnih) palic (40), po dve na navitek, pri čemer so osnovne niti (46) z vsakokratnega navitka (43) speljane znotraj stroja gor okoli notranje od treh vodilnih palic (60), zatem v smeri proti obodu stroja nad izklopilnima palicama (40) in nad srednjo od treh vodilnih palic (60) ter slednjič okoli zunanje od treh vodilnih palic (60) dol ob zunanji strani navitka (43).
3. 3. Stroj po zahtevku 1, značilen po tem, da ima kletka (104) pod svojo spodnjo etažo štiri ločne, 90-stopinjske, orebrene palice (17), po eno za vsak navitek (43), ki so razporejene dve, ki sta si medsebojno nasproti, v eni in drugi dve v drugi vodoravni ravnini, pri čemer so niti (46) osnove speljane od zgoraj dol po zunanjem obodu palic (17).
4. 4. Stroj po zahtevku 1, značilen po tem, da vijačni valj (23) za premikanje niti Z/S sistema vzdolž smeri votka obsega štiri grebene (63; 58), od katerih je vsak na

   IS koncu, kjer nit osnove preide iz Z/S v S/Z sistem, končan s potisnim nastavkom (49) za podpiranje omenjenega prehoda niti.
5. 5. Stroj po zahtevku 4, značilen po tem, da je greben (63) cikcakasto zasnovan in sestoji iz po smotrno štirih obodno potekajočih odsekov (48) in smotrno štirih strminskih odsekov (56).
6. 6. Stroj po zahtevku 4, značilen po tem, da je greben (58) zvezna vijačnica.
7. 7. Stroj po zahtevku 1, značilen po tem, da je palčni valj (24) sestavljen iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel (50) (zanemarljive debeline), ki so po svojem zunanjem obrisu kvadratni elementi z zaokroženimi vogali in v sklopu valja postavljeni tako, da so medsebojno poravnani vzdolž plaščne tvornice valja, in radialnoobročastih palčnih distančnikov (51), ki so okrogle ploščice zunanjega premera, ki je enak stranici kvadrata lamele (50), h kateri je prioblikovan eden ali več palcev (52), ki so vsakokrat usmerjeni proti vogalu kvadrata lamele (50).
8. 8. Stroj po zahtevku 1, značilen po tem, da votkov valj (25) sestoji iz serije izmenično nanizanih radialnoobročastih lamel (64) (zanemarljive debeline) in prstančnih distančnikov (53), pri čemer je lamela (64) zasnovana na obročasti osnovi, ki se v aksialni smeri ploščinsko sklada z distančnikom (53), in obsega roglje (54), ki so sestavljeni iz (a) radialnega odseka, ki se drži osnovnega obroča, (b) tangencialnega odseka, ki se z enim svojim koncem drži radialnega, in (c) nadaljnjega radialnega odseka, kije prioblikovan k drugemu prostemu koncu tangencialnega odseka in je usmerjen proti osi lamele, tako da trije omenjeni odseki roglja (54) tvorijo žep (65), katerega dno se nahaja v ravnini valja, položeni skozi os valja.
9. 9. Stroj po zahtevku 8, značilen po tem, da je hrbtni rob tangencialnega odseka roglja (54) zvezno ločno speljan za pritisnjenje votka pod njim k tkanini.