SI9420065A - Shuttering panel with edge struts made from a flat extruded section - Google Patents

Description

Izum se nanaša na opažni element z robnimi oporniki, ki približno pravokotno štrlijo do opažne podloge in so oblikovani iz ravnega vlečenega aluminija, aluminijeve zlitine ali podobne lahke kovine. Omenjeni robni oporniki imajo končnice, ki potekajo pravokotno na opažno podlogo in se pri uporabi neposredno ali posredno opirajo na končnice robnih opornikov sosednjih opažnih elementov, pritrdilni elementi v obliki objemk pa se nahajajo na hrbtni strani omenjenih robnih opornikov nasproti končnic in služijo za spajanje stičnih robnih opornikov, pri čemer imajo vlečeni deli celice ali podobne luknje, ki se raztezajo vzdolž robnih opornikov in so obdane s stenami. Za pritrditev opažne podloge ima en rob robnega opornika vogal, njemu vzporedni rob, ki je oddaljen od opažne podloge, pa pri uporabi obdaja objemka. Objemka se namesti v utor ali žleb, ki poteka na hrbtni strani robnega opornika in se nahaja približno na sredini med robovi robnega opornika.

Tak opažni element je že poznan iz brošure ALU STAR firme M EVA GmbH, Tehnična navodila, maj 1992. Robni oporniki v obliki vlečenega io dela so sorazmerno debeli in zato potrebujejo ustrezno velike objemke. Nadalje je treba zaradi votlega prereza vlečenega dela poskrbeti za notranjo utrditev, zato se v predelu utora ali žleba nahaja dodatni pas, ki poteka vzporedno z opažno podlogo. Velik prerez ima za posledico ustrezno težo, zato je treba za povezavo opažnih elementov uporabiti is ustrezno velike in težke objemke.

V praksi so poznane tudi opažni elementi, pri katerih so robni oporniki izdelani iz lahke kovine, prerez pa je sorazmerno plitev. Da bi bili ti, iz prakse poznani oporniki, dovolj trdni, so tudi ti iz vlečenega dela in imajo luknje. Ta vlečeni del ima dve podporni točki za pritrditev objemke, ki se

2o nahajata blizu obeh robov tega vlečenega dela, namreč po eni strani blizu roba, ki se nahaja na opažni podlogi in po drugi strani blizu roba, ki je od le-te oddaljen.

Pritrdilni točki prekrivata luknje, ki se nahajajo na vlečenem delu, zato pa obstaja nevarnost, da se pod pritiskom objemke lahek votel kovinski del robnega opornika zareže. Da bi to nevarnost zmanjšali, čeprav je ni mogoče popolnoma odpraviti, objemko pritrdimo na površino robnega opornika neposredno na zadnjo stran opažne podloge, tako da se mora pritrditev robnega opornika nahajati na končnem robu opažne podloge. Zato je treba paziti, da pritrdilni elementi, ki prečkajo robni opornik na območju opažne podloge, ne postavijo končnico v poševen in predvsem netesnilen položaj.

Točka, ki je oddaljena od opažne podloge, na katero se pritrdi objemka, je v prerezu konične oblike, kar omogoča določeno centriranje, istočasno pa tudi prečno silo s strani tamkajšnje stene okrog ene izmed lukenj vlečenega dela. Tako se na tem delu pri uporabi velike sile objemk ni mogoče izogniti deformaciji. Za izravnavo take deformacije vlečenega is dela na območju sten, ki obdajajo luknje, je treba sile, ki izhajajo iz objemk, omejiti ali pa stene robnega opornika ustrezno utrditi, kar pa seveda poveča težo opažnega elementa.

V primeru vlečenega dela s sorazmerno širokim prerezom je izoblikovana ustrezno široka naležna površina za opažno podlogo. Za to pa so potrebne ustrezno velike objemke. Pri vlečenem delu plitvega prereza pa je izoblikovana zelo majhna naležna površina na robu robnega opornika neposredno pred opažno podlogo.

Zato je v obeh primerih potrebno pritrdilni element vtakniti v ozek rob opažne podloge, ali, v primeru širokega vlečenega dela, pa je treba pritrdilni element vtakniti od strani opažne podloge na strani betona. To je bodisi manj obstojna pritrditev ali pa tudi poškoduje opažno podlogo na strani betona.

Zato je namen tega izuma zagotoviti tak opažni element, kot je navedeno na začetku, pri čemer lahko objemne sile učinkujejo na robni opornik prečno in izven sten lukenj. Opažni element je možno pritrditi tudi na robne opornike iz ravnega jekla, predvsem na take s središčnim utorom, pri čemer se istočasno izboljša pritrditev robnih opornikov na opažno podlogo, kljub temu pa je možno uporabiti sorazmerno majhne objemke.

Za doseganje tega cilja je za opažni element take vrste, kot je omenjena na začetku, značilno, da ima robni opornik masiven prerez na is celotni površini utora ali žleba, da na obeh straneh žleba luknje segajo v robni opornik, da vogalna površina za pritrditev opažne podloge, ki se nahaja na tistem robu robnega opornika, ki ji je najbližji, nosi na zadnji strani opažne podloge vgrajen pas širšega prereza. Ta pas predstavlja nadaljevanje stene, ki omejuje luknjo blizu opažne podloge in se uporablja kot pritrdilna prirobnica za opažno podlogo.

Ker je robni opornik raven vlečen del, zadostujejo sorazmerno majhne objemke, ki lahko zagrabijo robne opornike sosednjih opažnih elementov. Pritrditi je možno tudi opažne elemente z robnimi oporniki iz ravnega jekla, kot je opisano v DE-A-41 03 775.8. Torej sledi širok izbor uporab. Prednost predstavlja pritrditev objemke v žleb približno na sredini robnega opornika, da je možno robne opornike stisniti skupaj.

Ker je ta del v prerezu masiven in se luknje nahajajo na obeh straneh te površine z utorom ali žlebom, na te luknje in njihove stene objemka ne učinkuje tako, da bi lahko prišlo do zareze. Tudi pri zelo velikih silah, ki jih povzroči objemka, ni pričakovati deformacije sten okrog lukenj. Ker je objemka pritrjena tako, da je med njo in opažno podlogo presledek, je na območju opažne podloge tudi dovolj prostora za pritrditev le-te na robni opornik, na primer na zadnji strani opažne podloge.

Bistveno prednost predstavlja dejstvo, da vogalna površina za pritrditev opažne podloge, ki se nahaja na tistem robu robnega opornika, ki ji je najbližji, nosi na zadnji strani opažne podloge vgrajen pas širšega prereza. Ta pas predstavlja nadaljevanje stene, ki omejuje luknjo poleg opažne podloge in se uporablja kot pritrdilna prirobnica za opažno podlogo. Steni, ki obdaja luknjo na vlečenem delu in se nahaja blizu opažne podloge in vzporedno z njo ter sega v območje za nanašanje betona, zato ni treba igrati vloge dodatne opore za objemko in ni izpostavljena silam objemke, ker je točka za nameščanje objemke prestavljena iz tega območja naprej. Zato se stena lahko, kot že omenjeno, nadaljuje v prirobnico, kar zagotavlja dobro naleganje hrbtne strani opažne podloge in njeno pritrditev. Tedaj so pritrdilni elementi izven območij, kjer se robni oporniki sosednjih opažnih elementov drug drugega dotikajo. Razen tega pritrdilnega elementa ni treba vtikati v ozko stranico opažne podloge, temveč se pritrdilni element ustreznega prereza lahko pritrdi celo prečno glede na opažno podlogo. Posledica tega je boljša pritrditev opažne podloge, ki pri spajanju robnih opornikov sosednjih opažnih elementov ne zmanjšuje potencialne sile objemke.

Na območju prostega roba robnega opornika poleg tamkajšnje luknje je mogoče poskrbeti za del trdnega materiala in manjši prerez, prosti rob pa lahko predstavlja končno točko na objemki. Zato, zlasti kadar se zaradi uporabe objemk komponenta sile prečno na opažno podlogo poveča, objemka lahko služi za izravnavo obeh spojenih robnih opornikov, ki se dotikajo protiomejilca na objemki in zavzamejo ustrezen enoten položaj glede na objemko.

Robni opornik na območju vzporednih lukenj na obeh straneh utora je lahko približno enako debel, pa tudi luknje in stene, ki jih omejujejo naj bi bile po možnosti približno enako globoke. To ima za posledico robni opornik precej enakomerne debeline, ki ga le zadaj prekinja utor ali žleb, ki ustreza utoru v robnem oporniku v skladu z DE 41 03 775 in ima lahko svojo obliko ter učinek. Primemo je, da ima ta žleb nagnjene robove, pri čemer naj bi naklonski kot meril na primer 45°, da bi bil lahko usklajen z naklonom objemke. To vodi v že omenjeno izravnavo na protiomejilcu objemke.

Tudi širina prečnih lukenj na ravnini, ki jo tvori opažna podloga, je lahko približno enaka. Tedaj so na obeh straneh utora za pritrditev objemke luknje, ki so približno enako globoke in široke in imajo približno enako upogibno trdnost. Zato je tudi sila objemke lahko enakomerno porazdeljena na obeh straneh točke za pritrditev objemke.

Stična ploskev robnega opornika ima lahko najmanj eno plitvo vdolbino med dvema robovoma omenjenega robnega opornika, tako da ob stiku dveh robnih opornikov ostane v sredini prazen prostor. Pod vplivom delovanja sile objemke je zato dovoljena možna majhna prožna deformacija, ki omogoča trden stik stičnih ploskev in na podlagi tega dobro tesnenje. Vsaka najmanjša umazanija lahko ostane v vdolbini ali praznini.

Priključek na robni opornik iz ravnega jekla z vdelanim utorom v skladu z nemškim standardom št. 41 03 775 je izvedljiv na tak način, da se utoru podoben žleb ali nekaj podobnega za pritrditev objemke nahaja v taki razdalji od opažne podloge in od prostega robu robnega opornika kot leži is utor za pritrditev objemke v robnem oporniku iz ravnega jekla. Zlasti širina robnega opornika iz ravnega materiala je enaka širini robnega opornika iz vlečenega dela. Zato so končne ploskve lahko namenjene medsebojni izravnavi takih robnih opornikov, ki so sestavljeni iz različnih materialov. Tako ima opažni element veliko nosilnost, pri tem pa je lahek in ga je možno brez težav pritrditi na opažne elemente z ravnimi jeklenimi robnimi oporniki. Prednost je v tam, da je možno uporabiti enake objemke, torej imetnik opaža z opažnimi elementi, pri katerih so robni oporniki iz ravnega jekla, lahko le-te zamenja ali dopolni z opažnim elementom, pri katerem je robni opornik predmet tega izuma in kot tak izdelan iz vlečenega dela, kar je možno uporabiti skupaj s preostalimi opažnimi elementi. Zato imetnik starega opažnega sistema lahko le-tega postopoma spreminja v nove opažne elemente, pri tem pa še vedno lahko uporablja stare.

Primer uporabe tega izuma bomo podrobneje opisali v nadaljevanju, ob risbah, ki delno obsegajo shematske prikaze.

slika 1 prikazuje pogled robne površine opažnega elementa od strani, delno v prerezu; na zgornjem robu opažnega elementa se nahaja robni opornik v prerezu, ki ga vsebuje ta izum in ki je oblikovan iz vlečenega dela;

slika 2 prikazuje prečni prerez dveh stičnih robnih opornikov po izumu, ki jih skupaj stiska objemka, pritrjena na sredini površine z utorom, kjer gre za masiven prerez, pri čemer je opažna podloga zaradi poenostavitve izpuščena;

slika 3 prikazuje isto kot slika 2, pri tem pa je robni opornik po izumu, ki je izdelan iz vlečenega dela, z objemko stisnjen skupaj z robnim opornikom iz ravnega jekla z utorom, pri tem pa so zaradi poenostavitve prikazani samo robni oporniki in ne celotni opažni elementi.

Opažni element, običajno označen z 1, ima na robovih opornike, običajno označene s 3, ki približno pod pravimi koti štrlijo do opažne podloge 2 in so izdelani iz ravnega vlečenega dela aluminija, aluminijeve zlitine ali druge lahke kovine. Razen tega je opažna podloga med temi robnimi oporniki 3 lahko utrjena z drugimi votlimi deli 4 ali s čim podobnim.

Robni oporniki imajo končnice 5, ki potekajo pravokotno na opažno podlogo 2 in pri uporabi - običajno neposredno - pritiskajo na komplementarne končnice 5 robnih opornikov 3 sosednjih opažnih io elementov, kot je predvsem prikazano na sliki 2.

V skladu s slikama 2 in 3 so pritrdilni elementi v obliki objemk 7 pritrjeni na hrbtne strani 6 nasproti končnic 5 in povezujejo stične robne opornike 3, tako da so robni oporniki 3 in s tem opažni elementi 1 med seboj povezani s stičnim trenjem. Pri opisanem primeru imajo vlečeni deli, ki is tvorijo robne opornike 3, celice ali luknje 8, ki potekajo vzdolžno po opornikih in so obdane s stenami 9. To zmanjšuje težo, vseeno pa zagotavlja dobro trdnost.

Robni opornik 3 ima na enem svojem robu 10, ki se nahaja na območju opažne podloge 2, vogal 11 za pritrditev le-te, pri čemer en krak vogala sega preko končne stranice opažne podloge 2, drugi krak vogala 12 pa je pritrjen na opažno podlogo 2 na njeni hrbtni strani, ki je obrnjena stran od površine za nanos betona.

Kot prikazujeta sliki 2 in 3, ima robni opornik 3 rob 13 vzporeden z opažno podlogo 2 in od nje oddaljen, pri uporabi pa ga obdaja objemka 7.

Točka za pritrditev objemke 7 je utor 14 ali žleb, ki se nahaja na hrbtni strani 6 robnega opornika 3, približno na polovici med robovoma 10 in 13 s robnega opornika 3, tako da objemka 7 ne sega prav do opažne podloge 2. Robni opornik 3 ima na območju tega utora 14 masiven prerez, tako da sile, ki izhajajo iz objemke 7, ne povzročajo deformacij na luknjah 8. Te luknje 8 se nahajajo na robnem oporniku na obeh straneh žleba 14 in torej na obeh straneh območja z masivnim prerezom. To razporeditev jasno io prikazuje slika 1, pa tudi sliki 2 in 3.

Vogalna površina 11 za pritrditev opažne podloge 2, ki se nahaja na tistem robu robnega opornika 10, ki ji je najbližji, nosi na zadnji strani opažne podloge 2 vgrajen pas 15 ali prirobnico širšega prereza. Ta pas ali prirobnica predstavlja nadaljevanje stene 16, ki omejuje luknjo 8 poleg is opažne podloge 2 in poteka vzporedno s to opažno podlogo 2 in s površino za nanašanje betona. Ta pas 15 lahko služi kot pritrdilna prirobnica za opažno podlogo 2, kot prikazuje črtkana črta 17, ki ponazarja vijak. Zato je dovolj prostora za pritrdilni element skoraj kakršnegakoli prereza, tako da je možna precej boljša pritrditev kot preko

2o tistega kraka vogala, ki gre preko končne stranice 18 podloge in tam služi za tesnilo 19. Razen tega je celotni robni opornik 3 s tem pasom 15 dodatno utrjen.

Na območju prostega roba 13 robnega opornika 3 poleg tamkajšnje luknje 8 je videti tudi del trdnega materiala 20 in območje manjšega prereza 21. Zmanjšanje prereza lahko dosežemo z dodatnim protiomejilcem 22 objemke 7 in ima vlogo zapore pri izravnavanju dveh med seboj povezanih robnih opornikov 3, kot prikazuje slika 2. V skladu s slikama 1 in 2, ima končna ali stična ploskev 5 robnega opornika 3 lahko najmanj eno plitvo vdolbino 23 med dvema robovoma 10 in 13, tako da ob stiku dveh robnih opornikov 3 ostane v sredini prazen prostor. Ta prostor ali vdolbina 23 pokriva območje lukenj 8, tako da je dejanski stik in prenos io sile na stranicah lukenj 8. Sile pritiska enake veličine se lahko prenesejo v to območje in obdržijo v njem.

Robni opornik 3 na območju vzporednih lukenj 8 na obeh straneh utora 14 je lahko približno enako debel, pa tudi luknje 8 in stene, ki jih omejujejo naj bi bile po možnosti približno enako globoke. To ima za posledico is precej enakomerno debelino robnega opornika 3 in s tem povsod enako kompresijsko in upogibno trdnost. Tudi širina lukenj 8 prečno na ravnino, ki jo tvori opažna podloga 2, je približno enaka.

V skladu s slikama 1 in 2, ima žleb 14 nagnjen rob 24, ki poteka pod kotom 45° - gledano v prerezu - do končnice 5 robnega opornika 3.

Ustrezno oblikovana štrlina 25 objemke 7 se zato lahko dotakne roba 24 in prispeva določeno silo v smeri protiomejilca 22 objemke 7. V zvezi s tem velja omeniti, da objemka 7 deluje na robne opornike 3 le s svojimi šrlinami 25 v žlebu 14 in celo v položaju na sliki 2 lahko med objemnima čeljustima 26 in zadnjo stranjo robnih opornikov 3 ostane minimalen prostor. Toda četudi tukaj delujejo sile objemke, vmesnih lukenj 8 ne morejo deformirati, ker masiven prerez na obeh straneh te luknje 8 med objemnima čeljustma 26 zagotavlja zadostno oporo. V utor 14 ali žleb se prilega katerakoli objemka, na primer v skladu z DE-A-41 03 775 ali - kot prikazuje primer - v skladu z DE-42 36 070. Opaziti je, da se utoru podoben žleb 14 za priključitev te objemke 7 nahaja v taki razdalji od opažne podloge 2 in prostega roba 13 robnega opornika 3, kot se nahaja utor 14a za pritrditev objemke 7 v robni opornik 3a po sliki 3, izdelan iz io ravnega jekla. Robni opornik 3a iz ravnega materiala je enako širok kot robni opornik 3 iz vlečenega dela, tako da je oba različna robna opornika 3 in 3a iz slike 3 možno brez težav povezati z objemko 7. Torej opažne elemente s tako različnimi opažnimi oporniki lahko kombiniramo na zelo preprost način. Ta iznajdba je uspela zagotoviti robni opornik iz vlečene is lahke kovine, ki dopušča delovanje sile objemke 7 na mestu, kjer luknje 8 niso v nevarnosti zaradi pritisne sile objemke 7, to pa tudi omogoča optimalno pritrditev opažne podloge 2 in vseeno dopušča kombiniranje z znanim in obstoječim robnim opornikom na tak način, da ista objemka 7 lahko spaja oba različna robna opornika 3 in 3a. Zato se opažni elementi, prikazani na primeru, lahko kombinirajo s tistimi, ki imajo robne opornike

3a.

Opažni element 1 ima robne opornike 3 izdelane iz ravnega vlečenega dela aluminija, aluminijeve zlitine ali druge lahke kovine, ki zagotavlja majhno težo in trdnost. Stične točke objemk 7 za medsebojno zavarovanje takih robnih opornikov 3 sosednjih opažnih elementov 1 se nahajajo v določeni razdalji od opažne podloge 2 na mestu, kjer imajo robni oporniki 3 masiven prerez, luknje, ki se nahajajo na obeh straneh te stične točke pa niso v nevarnosti, da bi se pod pritiskom objemk 7 deformirale. Obstaja utor 14 ali žleb, kamor se objemka lahko zatakne in zagotavlja, da se ta stična točka dejansko uporablja. To omogoča, da se ista objemka 7, ki je namenjena robnim opornikom iz ravnega materiala s središčnim utorom, uporablja tako, da je možno kombinirati opažne elemente iz različnih io materialov, ki pa imajo take robne opornike.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Opažni element (1) z robnimi oporniki (3), ki približno pravokotno

   5 štrlijo do opažne podloge in so oblikovani iz ravnega vlečenega aluminija, aluminijeve zlitine ali podobne lahke kovine, pri čemer imajo omenjeni robni oporniki (3) končnice (5), ki potekajo pravokotno na opažno podlogo in se pri uporabi neposredno ali posredno opirajo na končnice (5) robnih opornikov (3) sosednjih opažnih elementov, pritrdilni elementi v obliki io objemk (7) pa se nahajajo na hrbtni strani (6) omenjenih robnih opornikov nasproti končnic (5) in služijo za spajanje stičnih robnih opornikov (3), pri čemer imajo vlečeni deli celice ali podobne luknje (8), ki se raztezajo vzdolž robnih opornikov in so obdane s stenami (9) in pri katerih ima za pritrditev opažne podloge (2) en rob (10) robnega opornika (3) vogal (11), is njemu vzporedni rob (13), ki je oddaljen od opažne podloge (2), pa pri uporabi obdaja objemka (7); objemka (7) se namesti v utor ali žleb (14), ki poteka na hrbtni strani (6) robnega opornika (3) in se nahaja približno na sredini med robovi (10,13) robnega opornika (3), označen s tem,

   20 da ima robni opornik (3) masiven prerez na celotnem območju utora (14) ali žleba, da so na obeh straneh žleba (14) v robnem oporniku (3) luknje (8) in da vogalna površina (11) za pritrditev opažne podloge (2), ki se nahaja na tistem robu (10) robnega opornika (3), ki ji je najbližji, nosi na zadnji strani opažne podloge (2) vgrajen pas širšega prereza, ki predstavlja nadaljevanje stene (16), ki omejuje luknjo (8) blizu opažne podloge in se uporablja kot pritrdilna prirobnica za opažno podlogo (2).
2. 2. Opažni element, kot se zahteva v zahtevku 1, označen s tem, da se na območju prostega roba (13) robnega opornika (
3. 3), poleg io tam urejene luknje (8), nahaja del (20) masivnega materiala in manjše območje prereza (21), prosti rob pa služi kot omejilec za protiomejilec (22) na objemki (7).

   is 3. Opažni element, po zahtevkih 1 ali 2, označen s tem, da je robni opornik (3) na območju vzporednih lukenj (8) na obeh straneh utora (14) približno enako debel, luknje (8) in stene, ki jih obdajajo, pa so po možnosti tudi enako debele.
4. 4. Opažni element, po zahtevkih od 1 do 3, označen s tem, da je širina lukenj (8) prečno na ravnino, ki jo tvori opažna podloga (2) približno enaka.
5. 5. Opažni element, po zahtevkih od 1 do 4, označen s tem, da ima končnica ali stična ploskev (5) robnega opornika (3) najmanj io eno plitvo zarezo (23) med obema robovoma (10, 13) omenjenega robnega opornika, tako da v stiku dveh robnih opornikov (3) ostane v sredini praznina.

   is
6. 6. Opažni element, po zahtevkih od 1 do 5, označen s tem, da se žleb (14) v obliki utora ali podobnega za pritrditev objemke (7) nahaja v taki razdalji od opažne podloge (2) in od prostega robu (13) robnega opornika (3) kot se nahaja utor (14a) za pritrditev objemke

   20 (7) v robnem oporniku (3a) iz ravnega jekla, in da je zlasti širina robnega opornika (3a) iz ravnega materiala enaka širini robnega opornika (3), oblikovanega iz vlečenega dela.
7. 7. Opažni element, po zahtevkih od 1 do 6, označen s tem, da je obod (24) utora (14) nagnjen za približno 45° proti končnici (5) ali proti hrbtni strani (6) robnega opornika (3).