SI25577A - Sistem in postopek za zaznavanje in signaliziranje vožnje v napačno smer in zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča - Google Patents

Abstract

Sistem in postopek za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanje in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča vključuje poleg detektorjev vožnje vozil v napačno smer, signalizacijskih komponent takšne vožnje, komponent za elektrificiranje navedenega sistema in vsaj ene kontrolne enote še detektorje zaustavitve vozila na vozišču in signalizacijske komponente za signaliziranje takšne zaustavitve vozila na vozišču ter vsaj dve ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka vožnje vozil v napačno smer in/ali zaustavitve vozila na vozišču. Po potrebi vključuje še enega ali več detektorjev trkov vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča ter signalizacijske komponente za signaliziranje takšnih trkov.

Description

Sistem in postopek za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča

Področje tehnike

Izum se nanaša na področje zaznavanja vožnje vozil, ki vozijo v napačno smer od predpisane smeri vožnje na vozišču, in/ali zaznavanja trkov v varnostno ograjo ob vozišču ter zaznavanja ustavitev in zastojev vozil ter signalizacije takšnih dogodkov in drugih podobnih dogodkov na voznih površinah kopnih vozil, ki so prednostno ceste, avtoceste in druge vozne površine.

Prikaz tehničnega problema

Vse pogosteje se dogaja, da kakšen avto pomotoma zapelje na vozišče, cesto in/ali avtocesto oz. na njen vozni pas v napačni smeri vožnje, ki je nasprotna od predpisane smeri vožnje, in/ali se na takšnem vozišču, cesti in/ali avtocesti ustavi iz katerega koli razloga, kot n. pr. okvara vozila, zaustavitev motorja, pomanjkanje goriva in/ali napačno tankano gorivo, pa tudi nepredvidljiva urgentna situacija voznika kot n. pr. možganska kap, srčni infarkt, epileptični in/ali anafilaktični napad ter podobno, vključno z zaustavitvijo in/ali obratom vozila v primeru reakcije voznika ob ugotovitvi napačne smeri vožnje. Pri tem takšen voznik vozila v napačni smeri vožnje in/ali ob zaustavitvi na vozišču ogroža sebe in vse druge udeležence v prometu, ki pravilno vozijo po vozišču, cesti in/ali avtocesti.

Ponavadi takšno vozilo nadaljuje z napačno smerjo vožnje ali se takšno vozilo na vozišču ustavi in/obstoji in/ali se začne obračati, da bi se obrnilo v pravo smer vožnje. Ob tem pogosto trči v eno ali več drugih vozil, ki pravilno vozijo v predpisani smeri vožnje.

Zaradi trka v drugo vozilo lahko pride do večjega verižnega trčenja. Trčenja, ki so prisotna na celotnem vozišču, cesti in/ali avtocesti, velikokrat presenetijo tudi druge voznike, ki se lahko zaradi nepreglednosti vozišča tudi sami vključijo in udeležijo v že nastalo prometno nezgodo. V večini primerov pa vsako trčenje na celotni avtocesti poškoduje tudi obcestno varnostno ograjo in lahko privede do novih naletov in trkov vozil na vozišču.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju: WHO) iz leta 2018 z naslovom »Globalno statusno poročilo o cestni varnosti 2018« (angleško: Global Status Report On Road Safety 2018) opozarja, daje v letu 2016 na svetu zaradi prometnih nesreč umrlo 1,35 milijona ljudi oziroma, da letno umre okoli 18,2 ljudi na 100.000 prebivalcev, pri čemer so v celotnem svetu poškodbe zaradi prometnih nesreč glavni vzrok smrti otrok in mladostnikov v starosti od 5 do 29 let. Kazalnik smrtnih izidov prometnih nesreč na 100.000 prebivalcev je bil v letu 2016 naj višji v Afriki (26,6 ljudi na 100.000 prebivalcev) in Jugovzhodni Aziji (20,7 ljudi na 100.000 prebivalcev) ter v regijah vzhodnega Mediterana (18 ljudi na 100.000 prebivalcev) in zahodnega Pacifika (16,9 ljudi na 100.000 prebivalcev). Najnižjo vrednost ima ta kazalnik v Evropi (9,3 ljudi na 100.000 prebivalcev) in obeh Amerikah (15,6 ljudi na 100.000 prebivalcev). Zato si WHO zastavlja cilj do leta 2020 za 50 % zmanjšati število smrti zaradi prometnih nesreč. Članek na spletni strani https://www.ibtta.org/sites/default/files/unrestricted/3621_IBTTA_Autumn07_vicedo.pd f z naslovom »Preprečevanje in upravljanje dogodkov v napačno smer vozečih voznikov: francoska izkušnja« iz leta 2007 avtorja Pierra Vicedo opredeljuje problem pojavov vožnje v napačno smer na francoskih avtocestah v letih 1999-2003. V tem obdobju so po podatkih francoskega Strokovnega združenja avtocest in cestninskih postaj (ASFA) v napačno smer vozeči vozniki v Franciji povzročili 0,2% prometnih nesreč. Bolj zaskrbljujoč je podatek o izidu takšnih dogodkov, saj so v napačno smer vozeči vozniki v Franciji povzročili 4,4% prometnih nesreč s smrtnim izidom ter 1,5% prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Po teh podatkih do dogodkov vožnje v napačno smer pride najpogosteje na odsekih avtocest brez cestninskih postaj in pregrad ter v 50% do 60 % ponoči, verjetno zaradi slabše vidljivosti. Poleg tega se med vzroke prišteva še povečana količina alkohola v krvi takšnih voznikov ali pa prisotnost vplivov zdravil in podobnih substanc, višja starost voznikov ter psihološki problemi takšnih voznikov, vključno s samomorilskimi težnjami. Hkrati članek izpostavlja, da so takšni vozniki tudi manj pozorni na opozorila signalizacijskih sistemov na avtocesti.

Poročilo Evropskega združenja upravljavcev infrastruktur cestninjenja (kratica ASECAP) iz leta 2017 z nazivom »V napačno smer vozeči vozniki. Neposredna izkušnja upravljalcev cestninjenih cest« primerjalno opredeljuje problem napačne smeri vožnje na cestah v devetih evropskih državah članicah združenja, vključno s Slovenijo. Poročilo izpostavlja, daje to rastoči problem na evropskih cestah, zaznan v obdobju 2005-2015. Četudi iz tega razloga statistično ni veliko število nesreč, so to nasprotno nesreče z veliko verjetnostjo hudih telesnih poškodb in s smrtnim izidom v primerjavi s prometnimi nesrečami iz drugih razlogov. Vzrok za to so visoka relativna hitrost vozil ob trku in osebna situacija takšnih voznikov. Glavne vzroke za vožnjo v napačno smer poročilo deli v dve vrsti, in sicer sta to nenamerna ali namerna vožnja v napačno smer.

Med namernimi vožnjami v napačno smer so poskusi samomora, poskus izogiba plačilu cestnine in pred policijo bežeča vozila. Med nenamernimi vožnjami v napačno smer so slaba vidljivost zaradi neugodnih vremenskih razmer, zmoteni vozniki zaradi različnih vzrokov kot n. pr. zaradi uporabe pametnih telefonov ali pa nadzorovanja otrok na zadnjih sedežih vozila med vožnjo, višja starost voznikov, zmedeni vozniki zaradi n. pr. vplivov alkohola ali prepovedanih drog, vzvratna vožnja ali obračanje smeri vožnje na avtocesti zaradi izbora napačnega uvoza na avtocesto ali zaradi vožnje mimo želenega izvoza z avtoceste, vozniki iz različnih držav, ki ne poznajo pravil vožnje na evropskih cestah, cestna signalizacija in ureditev, slabo vidna in s tem slabo razumljena signalizacija na vstopnih uvozih na avtocesto in izvoznih mestih z avtoceste ter zaradi avtocestnih del začasno nejasna signalizacija in označevanje voznih pasov.

Poročilo vključuje tudi podatke podjetja DARS iz Slovenije. V obdobju 2012-2014 je bilo zaznanih 373 primerov vožnje v napačno smer. Po podatkih policije so bile v letu 2014 3 smrtne žrtve iz tega razloga. Raziskava iz leta 2015, ki jo je izvedel DARS za obdobje preteklih 10 let, je pokazala, da so v Sloveniji dogodki napačne smeri vožnje najpogostejši v mesecu oktobru (12,06 % vseh primerov takšnih voženj) in najredkejši v marcu (5,36 % vseh primerov) oziroma najpogostejši v obdobju mesecev od septembra do januarja (49,6 % vseh voženj v napačno smer) ter dnevno v nočnem času od 6 ure zvečer do 3 ure zjutraj (40 % vseh takšnih voženj). Večina zaznanih voznikov v napačno smer (56 %) je bil stara nad 60 let in so bili vozniki osebnih vozil (94 %).

Poročilo za Francijo izpostavlja, daje bilo v letu 2015 zaznanih 532 primerov voženj v napačno smer in 45 nesreč zaradi tega vzroka. Fatalne nesreče v obdobju 2005-2015 so se v 50% zgodile v nočnih urah (od 20 ure zvečer do 6 ure zjutraj), 47 % v napačno smer vozečih voznikov je bilo starih nad 65 let, 42 % nad 70 let in 27 % nad 80 let. 39 % v napačno smer vozečih voznikov je bilo vinjenih (povprečen nivo krvnega alkohola voznikov 1,93 g/1).

Poročilo za Španijo primerja tudi pogostost dogodkov vožnje v napačno smer s kazalnikom takšnih primerov na kilometer avtocest v posameznih državi ter navaja, daje bilo v letu 2012 zaznanih takšnih primerov voženj 0,15 /km avtocest v Nemčiji (oz. 1914 primerov), 0,08 /km v Španiji (oz. 124 primerov) in 0,04 /km v Franciji (oz. 348 primerov).

Navedeni podatki kažejo, da obstaja velika potreba po preprečevanju voženj vozil v napačno smer na vseh voziščih, prednostno pa na avtocestah, ter hkrati tudi velika potreba po preprečevanju drugih prometnih nezgod na voziščih in prednostno na avtocestah, ker so vožnje z veliko hitrostjo na avtocestah pogostejše kot na ostalih voziščih oz. voznih površinah. Hkrati na avtocestah zaradi visokih hitrosti vožnje pogosteje prihaja do naletov vozil bodisi zaradi neugodnih vremenskih razmer kot n. pr. v primeru megle ali gostih padavin, zaradi česar pride do slabše vidljivosti na vozišču, ali pa v primeru zaledenitve voznih površin ob znižanih zračnih temperaturah, ki padejo pod zmrzišče vode, ali pa zaradi nevarne vožnje nekaterih voznikov (n. pr. previsoke hitrosti, nevarno prehitevanje, zdrsi na vozišču zaradi teh in drugih vzrokov ter s tem povezani trki v varnostne ograje ob vozišču ali pa v druga vozeča in/ali na ali ob vozišču stoječa vozila).

Zato si pričujoči izum zastavlja nalogo zagotoviti sistem in postopek zaznavanja in signalizacije v napačno smer vozečih vozil na voziščih in prednostno na avtocestah, ustavitev vozil in s tem morebitnih zastojev vozil na voziščih in prednostno na avtocestah ter trkov vozil v varnostno ograjo in/ali v druge infrastrukturne objekte ob in/ali na voziščih in prednostno ob in/ali na avtocestah. Ključno pri tem je zagotoviti zaznavanje in signalizacijo takšnih dogodkov v realnem času oziroma takoj oz. čim prej po njihovem pojavu oz. nastanku zato, da se zaradi njihovega pojava prepreči morebitne nove podobne dogodke in/ali nezgode drugih udeležencev v prometu na navedenih voziščih.

Podatki o stanju tehnike Članek na spletni strani https://www.ibtta.org/sites/default/files/unrestricted/3621_IBTTA_Autumn07_vicedo.pd f (avtorja Pierra Vicedo z naslovom »Preprečevanje in upravljanje dogodkov v napačno smer vozečih voznikov: francoska izkušnja« iz leta 2007) poudarja, da sta ključna hitrost zaznavanja dogodkov voženj vozil v napačno smer in hitrost odzivanja nanje, ki naj bi bila v najboljšem primeru takojšnja. Članek med obstoječimi napravami za zaznavanje vožnje v napačno smer našteva Dopplerjev radar, video sistem z avtomatskim zaznavanjem dogodkov na cesti ter v površino ceste vgrajene zanke za zaznavanje vozil s pomočjo elektro-magnetne tehnologije. Med obstoječimi napravami za signalizacijo vožnje v napačno smer našteva svetlobno signalizacijo s paneli z diodnimi svetili ali utripajoče luči, kije povezana z zaznavnim sistemom, svetlobne pregrade na sončno energijo in povezane z zaznavnim sistemom ter zvočni alarmi. Obstoječi odziv vključuje opozarjanje kontrolnih oz. nadzornih postaj, katere odpošljejo nadzorna oz. patruljna vozila, da najdejo in odstranijo napačno vozeče vozilo ter preprečijo drugim vozilom uvoz na del avtoceste, ki je ogrožen s strani napačno vozečega vozila. To vključuje zaporo takšnega odseka avtoceste na cestninskih postajah, ob tunelih in na uvozih na takšen odsek avtoceste ter elektronsko signalizacijo z aktivacijo elektronskih prometnih znakov in opozorilnih tabel (n. pr. utripajoča luč z opozorilom »cestni zastoj«, ki se aktivira preko GSM signala na avtocestnem odseku, ki se približuje zadevnemu odseku z zaznanim dogodkom) na oziroma ob avtocestah in na dovoznih cestah. Za voznike, ki že vozijo na zadevnem odseku avtoceste, so ključna opozorila o takšnem dogodku na radijskih postajah in na panojih z variirajočimi obvestili nad oz. ob avtocesti, ki jih upravlja avtocestni kontrolni center.

Zato P. Vicedo v članku predlaga različne pametne transportne sisteme, med katerimi so komunikacijski sistem od-infrastrukture-do-vozila, kateri opozorila o vozniku v napačni smeri vožnje pošilja drugim voznikom in jih hkrati opozarja, kako se takšnemu vozniku izogniti (n. pr. z umikom na bližnjo obcestno postajališče, z U-obračanjem), komunikacijski sistem od-vozila-do-vozila, ki opozarja druga vozila in hkrati nadzorne postaje o lokaciji voznika v napačno smer ter tudi nove konstrukcije in infrastrukture avtocest z zmanjševanjem možnosti voženj v napačno smer, z izboljšano jasnostjo in vidljivostjo signalizacije in opozorilnih sporočil. Poleg tega poudari tudi pomen preventivnih izobraževanj voznikov za preprečevanje voženj v napačno smer in za ustrezno ukrepanje ob njihovem pojavu. Hkrati opozori, da bo pri vseh bodočih pristopih v reševanju tega problema potrebno upoštevati enostavnost rešitev in njihovo učinkovitost. V članku omeni tudi projekte Evropske unije za reševanje problema voženj v napačno smer, med njim n. pr. projekt GO-SAFE, imenovan Projekt zaznavanja in upravljanja varnosti v napačno smer vozečih voznikov (angleško: GhOst driver SAFEty zaznavanje in upravljanje), ter projekt CVIS, imenovan Projekt sistema povezane infrastrukture vozil (angleško: Cooperative Vehicle Infrastructure System).

Poročilo Evropskega združenja upravljavcev infrastruktur cestninjenja (kratica ASECAP) iz leta 2017 z nazivom »V napačno smer vozeči vozniki. Neposredna izkušnja upravljalcev cestninjenih cest« našteva obstoječe rešitve za preprečevanje voženj v napačno smer, med katerimi so poudarjeni prometni znaki (n. pr. znak z razprto dlanjo, znakom prepovedi vožnje v zadevni smeri in napisoma »STOP« in »NAPAČNA SMER«) in oznake cest kot pasivni sistem brez zaznavanja takšnih voženj, ki so najbolj razširjeni in tudi najbolj učinkoviti in dolgoročno zanesljivi v primerih nenamerne vožnje v napačno smer, video nadzor, utripajoče luči skupaj s fizičnimi pregradami, ter nekatere že testirane tehnologije in sistemi daljinsko upravljanih naprav kot n. pr. dinamično zaznavanje in alarmno signaliziranje (tudi tako imenovani aktivni sistemi z zaznavanjem), ki vključujejo senzorje za zaznavanje takšnih voženj, vgrajene v cestno infrastrukturo, ter razvoj sistemov za zaustavljanje vozil, kije povezan ali pa ne s sistemom zaznavanja. DARS iz Slovenija v tem poročilu sporoča, da primere vožnje v napačno smer preprečuje z izboljšavo prometnih znakov in oznak (n. pr. prometni znak z opozorilom o vožnji v napačno smer, nameščen na eni strani vsake izvozne ceste, ki izhaja z avtoceste, ter velike bele označevalne puščice na površini cestišča, ki nakazujejo pravilno smer vožnje za uvoz na avtocesto in izvoz z nje), z nadgradnjo naprav za štetje prometa tako, da zaznavajo dogodke vožnje v napačno smer, z ločevanjem voznih pasov na avtocestnih križiščih ter tudi s pomočjo novih metod, kot n. pr. poskusni sistem zaznavanja takšnih voženj s pomočjo video kamer in/ali mikrovalovnih sistemov, ki so bili nameščeni na izvozih avtoceste Koper-Trst. To poročilo opredeljuje tudi, kako v Franciji poskušajo preprečevati vožnje v napačno smer, ki poleg sistemov in ukrepov, navedenih že v članku P. Viceda, vključujejo še harmonizirano obveščanje voznikov preko VMS znakov (t. j. znaki z izmenjajočimi oz. variirajočimi sporočili) in splošna sporočila na določenih avtocestnih radijskih postajah (n. pr. FM 107.7), oddajanje poročil o dogodkih vožnje v napačno smer na spletnih straneh ter od leta 2014 dalje posebna izobraževanja v okviru avtošol ter različni pristopi zavarovalnic.

Patentna prijava EP 0919815 (objavljena 02.06.1999) opisuje napravo za opozarjanje oziroma signaliziranje v primeru zaznave vozila, ki vozi v nasprotno smer od smeri prometa. Naprava vključuje detektorsko napravo za ugotovitev smeri vožnje vozila, katera odda alarmni signal, kadar je smer vožnje navedenega vozila nasprotna predpisani smeri vožnje, prvo signalno oz. opozorilno napravo za oddajo vizualnega opozorila kot odgovor na alarmni signal ter oddajno napravo za oddajanje alarmnega signala drugim opozorilnim oz. signalnim napravam, ki prednostno oddaja alarmne signale brezžično. Navedena naprava je značilna po tem, da vključuje dodatno detektorsko napravo za ugotavljanje, ali je vozilo šlo/peljalo mimo detektorske naprave, ki v primeru takšne vožnje vozila mimo nje odda alarmni signal drugi opozorilni napravi.

Detektorska naprava za ugotavljanje vožnje v napačno smer je prednostno radar, ki oddaja radarske pulze oz. pulzirajoče signale in sprejema nazaj te od vozil odbite signale ter nato na podlagi Dopplerjevega efekta oz. pojava ugotavlja smer vožnje vozila na podlagi razlike v časovnem zamiku med oddanim in sprejetim signalom. V primeru zaznave vožnje vozila v nasproti oz. napačni smeri od predpisane ta detektorska naprava odda alarmni signal, prednostno v obliki infrardeče svetlobe, kot jo prednostno podobno oddaja tudi opozorilna naprava drugim opozorilnim napravam. Dodatna detektorska naprava za ugotavljanje, ali je vozilo peljalo mimo detektorske naprave, ima oddajnik in sprejemnik svetlobnega signala ter ob prekinitvi oddanega svetlobnega signala ugotovi vožnjo vozila mimo. V opisani napravi in sistemu se komunikacijski signali med posameznimi napravami oddajajo in prejemajo prednostno v obliki infrardečih svetlobnih signalov oz. žarkov, lahko pa tudi v obliki radij sko-valovnih signalov. Zato te naprave vključujejo ustrezne oddajnike in sprejemnike signalov. Namen te dodatne detektorske naprave je preprečiti oddajo nepotrebnih alarmnih signalov, ki lahko povzročijo zmedo pri voznikih na cesti z zaznanim dogodkom vožnje v napačni smeri. V alternativni izvedbi sta detektorska in opozorilna naparava nameščeni v skupnem ohišju. Navedena opozorilna oz. signalna naprava vključuje opozorilni zaslon s simbolom prepovedi vožnje vozila v zadevni smeri, kjer zaslon sestoji prednostno iz matriksa svetilk. Nadalje opozorilna naprava vključuje še dodatni opozorilni zaslon tako, da sta navedena zaslona nameščena na nasprotnih straneh naprave za opozarjanje oziroma signaliziranje po opisanem izumu. Po potrebi opozorilna naprava oddaja tudi akustični opozorilni signal. Navedena opozorilna oz. signalna naprava vključuje še solarno enoto za otočno proizvodnjo električne energije ter akumulator za njo. Detektorska naprava je nadalje skonstruirana tako, da ugotavlja smer potovanja vozila vsaj dvakrat in da odda alarmni signal samo v primeru, če je vsakič (ob vsaki detekciji) ugotovljena smer vožnje nasprotna od predpisane smeri vožnje (tako imenovana napačna smer vožnje). Navedena prijava opisuje še sistem za opozarjanje uporabnikov cest o vozilih, ki vozijo v napačni smeri vožnje. Takšen sistem vključuje vsaj eno navedeno napravo za opozarjanje oziroma signaliziranje zaznave vozila v napačni smeri vožnje, druge opozorilne naprave za oddajo vizualnih opozoril, dodatne opozorilne naprave za oddajo nadaljnjih vizualnih opozoril kot odgovor na alarmni signal, pri čemer se alarmni signal oddaja brezžično s pomočjo dodatnih detektorskih naprav in to od vsaj ene naprave za opozarjanje oziroma signaliziranje zaznave vozila v napačni smeri vožnje do nadaljnjih opozorilnih naprav, prednostno s pomočjo drugih opozorilnih naprav. Nadalje ima sistem opozorilno napravo za uporabo kot drugo opozorilno napravo, ki vključuje detektor vožnje vozila mimo nje, kateri oddaja signal za detekcijo/zaznavo vožnje mimo in vključuje hkrati oddajnik in sprejemnik za oddajanje sprejetega alarmnega signala v primeru prejema signala zaznane vožnje mimo.

Podobno reševanje problema voženj v napačno smer opisuje tudi patentna prijava WO 2017036437 (objavljena 09.03.2017). Ta opisuje prometno opozorilno napravo z oddajno in sprejemno enoto za oddajanje in sprejemanje signalov, ki vključuje senzorsko enoto za zaznavanje vozil in zaslon za obvestila/opozorila uporabnikom cest. Senzorska enota je radar in po potrebi lahko vključuje še sistem za merjenje svetlobe, video kamero, nadalje pa še senzor temperature. Nadalje lahko takšna naprava med drugim vsebuje še enoto za samostojno proizvodnjo električne energije, kar je prednostno solarni modul. Po potrebi pa tudi svetlobni reflektor, ki reflektira svetlobo v smeri, iz katere prihaja. Prednostno je takšna prometna opozorilna naprava v obliki stojala in modularne strukture. Nadalje ta prijava opisuje sistem s takšno prometno opozorilno napravo, kjer je naprava nameščena ob robu ceste, prednostno ceste s prepisanimi smermi vožnje.

Nadalje prijava opisuje alternativni izvedbeni primer tega sistema, v katerem opisana prometna opozorilna naprava deluje kot referenčna točka za upravljanje in/ali nadzor samo-vozečih oz. avtonomnih vozil.

Patentna prijava EP 0413576 (objavljena 20.02.1991) opisuje metode in naprave za detekcijo/zaznavanje gibanja. Med drugim je opisana naprava za razločevanje med gibanji objektov v dveh splošno nasprotnih si smereh vzdolž poti potovanja, kjer je le ena izmed navedenih smeri normalna smer gibanja. Takšna naprava med drugim vključuje prvo detektorsko napravo za zaznavanje gibanja v prvi opazovani regiji poti, ki oddaja signale o zaznani smeri gibanja v prvi regiji, drugo detektorsko napravo za zaznavanje gibanja v drugi opazovani regiji poti, ki oddaja signale o zaznani smeri gibanja v drugi regiji, po potrebi pa še tretjo in/ali četrto takšno detektorsko napravo za tretjo in/ali četrto opazovano regijo poti, ter napravo, ki se odziva na sprejete signale od detektorjev in sproži alarmni signal v primeru zaznave gibanja objekta v nenormalni smeri. Kot detektorska naprava za zaznavanje gibanja objektov in ugotavljanje smeri njihovega gibanja so navedene naprave in tehnike njihovega delovanja, kot so bile poznane v stanju tehnike v času vlaganja te prijave, kot n. pr. zaznavanje s pomočjo ultrazvoka, svetlobnih valov ali mikrovalov, ki se uporabljajo za nadzor luči semaforjev in za naprave za odpiranje vrat; med njimi n. pr. komercialno razpoložljivi senzorji z oddajniki in sprejemniki mikrovalov, delujoči kot pulzirajoči Dopplerjevi radarji.

Patent US 9805596 (objavljen 31.10.2017) opisuje sistem in metodo zaznavanja voženj v napačno smer, ki vključuje opozorilno postajo, komunikacijsko napravo in kontrolno napravo. Navedena opozorilna postaja je nameščena vzdolž ceste in vključuje znak vožnje v napačno smer, kije usmerjen proč od smeri na cesti prihajajočega prometa, vsaj en svetlobni signal z utripajočo lučjo ob navedenem znaku vožnje v napačno smer, senzor gibanja v smeri naprej ob navedenem znaku vožnje v napačno smer in usmerjen proč od smeri na cesto prihajajočega prometa ter senzor gibanja v smeri nazaj ob navedenem znaku vožnje v napačno smer. Navedena kontrolna naprava upravlja senzor gibanja v smeri naprej z namenom zaznave v napačno smer vozečega vozila na cesti ter se odziva na zaznano v napačno smer vozeče vozilo na cesti, ki ga zazna navedeni senzor gibanja v smeri naprej, tako da aktivira vsaj en svetlobni signal z utripajočo lučjo, ter upravlja senzor gibanja v smeri nazaj z namenom zaznave v napačno smer vozečega vozila, ki se giblje vsaj mimo ene opozorilne postaje. Nadalje se ta kontrolna naprava odziva na zaznano v napačno smer vozeče vozilo, ki se giblje mimo opozorilne postaje, tako da v operacijski center s pomočjo komunikacijske naprave pošlje opozorilo o v napačno smer vozečem vozilu. Navedena senzor gibanja v smeri naprej in senzor gibanja v smeri nazaj sta radarska senzorja (n. pr. na zvok, na laserske žarke, na infrardečo svetlobo), ali senzorja za svetlobno zaznavanje in merjene razdalj oziroma za 3-dimenzionalno lasersko skeniranje prostora (imenovana tudi senzorja LIDAR, angleško Light Detection and Ranging). Opozorilna postaja nadalje vključuje še kamero za snemanje gibanja v smeri naprej in je nameščena ob navedenem znaku vožnje v napačno smer ter povezana s kontrolno napravo.

Patent US 8849554 (objavljen 30.9.2014) opisuje sistem za zaznavanje prometa na cesti, ki vključuje prvi senzor s prvim opazovalnim vidnim poljem pogleda, drugi senzor z drugim opazovalnim vidnim poljem pogleda, pri čemer se obe opazovalni vidni polji deloma prekrivata v skupnem polju pogleda na delu ceste, kjer sta prvi in drugi senzor različne vrste in vhodne informacije različnih senzorskih modalnosti skupaj posredujeta na hibridni način v modul za hibridno zaznavanje z namenom individualne obravnave.

Poleg tega vključuje sistem še kontrolno enoto, ki je konfigurirana tako, da obdeluje izhodne informacije modula za hibridno zaznavanje tako, da normalizira različne koordinatne sisteme prvega in drugega polja pogleda, tako da so lokacije teh polj skupaj uporabne in medsebojno zamenljive, in da izbira dotok podatkov vsaj od dela skupnega polja pogleda od različnih senzorskih modalnosti od različnih vrst prvega in drugega senzorja med drugim kot funkcija operabilnih pogojev na cesti, ki vključujejo variacije osvetljenosti in vidnosti objektov na cesti. Prvi senzor nadalje vključuje radarski sistem in drugi senzor sistem strojnega videnja. Opisani izum med drugim vključuje še komplet sistema za zaznavanje prometa na cesti, ki obsega prvo napravo za generiranje umetne tarče, nameščeno na ali blizu ceste, radarski senzor s prvim poljem pogleda, usmerjenim na cesto, senzor za strojno videnje, ki ima drugo polje pogleda, usmerjeno na cesto, ter komunikacijsko napravo, uravnano tako, da komunicira podatke od prvega in drugega senzorja na prikazovalni zaslon.

Patentna prijava KRI020170142587 (objavljena 28.12.2017) opisuje cestno varnostno ograjo, ki samodejno poroča o nesrečah na cesti. Navedena ograja vključuje senzor za zaznavanje deformacij varnostne ograje na cestah, nastalih zaradi trka vozil ob to ograjo. Senzor, kije elektrificiran s pomočjo električne energije, poizvedene v sončnih celicah in/ali v vetrnici, nameščenih na vrh ograje, pošilja signale zaznane deformacije varnostne ograje brezžično v center za nadzor dogodkov na cestah z uporabo mobilnega omrežja kot n. pr. CDMA. Nadzorni center s pomočjo programske opreme in prejetih signalov locira kraj nezgode.

Patentna prijava KR 101376026 (objavljena 12.03.2014) opisuje sistem za preprečevanje verižnih trčenj vozil na cestah. Sistem vključuje več alarmnih naprav, ki so vgrajene v določenih razmakih v središče ceste. Kadar se zazna vozilo v nesreči, se sproži signal, ki obvesti druga vozila na cesti. Vsaka od alarmnih naprav vključuje: senzor trka oz. udarca, kije nameščen na površini ceste in zazna udarec vozila v nesreči, katero prečka cesto; glavno ohišje, ki vključuje nadzorno enoto in krmilnik, shranjeno v omarici te enote ter nadzoruje delovanje alarmne luči z električnim priključkom na senzor udarca; alarmno luč, kije povezana z glavnim telesom in utripa v skladu s krmilnim signalom nadzorne enote. Če senzor trka zazna vozilo v nesreči, ena od alarmnih naprav pošlje signal zaznavanja prek komunikacijske enote znotraj nastavljenega območja, druge naslednje alarmne naprave v nastavljenem območju pa prejmejo signal zaznavanja prek lastnih komunikacijskih enot in utripanja alarmne luči. Opisani sistem je nameščen na nevarnih odsekih cest, kot so pogosto zasnežene ceste, deževne ceste ali meglene ceste ali na mostu ali avtocesti. Sistem omogoča voznikom drugih vozil, da hitro, čim prej in natančno prepoznajo nesrečo z namenom, da se prepreči nalete vozil in s nove nesreče na kraju že obstoječe nesreče.

Opis skic izuma

Slika 1 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov sistema zaznavanja in signalizacije vožnje v napačno smer, in sicer primer vožnje vozila v napačni smer od predpisane na izvozu z avtoceste in na sredinskem oz. notranjem voznem pasu na avtocesti ter postopek njegovega delovanja po tem izumu.

Slika 2 shematsko prikazuje enak izvedbeni primer, kot slika 1, le da so v njej shematsko dodatno prikazane še poti poteka signalov od detektorske naprave na voznih pasovih avtoceste do bazne postaje in od bazne postaje do svetlobnih signalnih luči.

Slika 3 shematsko prikazuje enak izvedbeni primer, kot slika 1, le da so v njej shematsko dodatno prikazane še poti poteka signalov od detektorske naprave na avtocestnem izvozu do bazne postaje in od bazne postaje do svetlobnih signalnih luči.

Opis rešitve tehničnega problema

Predmet pričujočega izuma je sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve oziroma ustavitve vozil na vozišču.

Nadalje je predmet tega izuma sistem za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v druge infrastrukturne objekte vozišča.

Poleg tega je predmet tega izuma tudi postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in postopek zaznavanja in signaliziranja zaustavitve oziroma ustavitve vozil na vozišču.

Nadalje je predmet tega izuma tudi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v druge infrastrukturne objekte vozišča.

Vozišče po tem izumu je lahko katera koli površina ali medij, kije namenjena oziroma ki je namenjen za promet prevoznih sredstev in drugih udeležencev v prometu, t. j. prometna in/ali vozna površina in/ali prometna trasa, kot je poznana v stanju tehnike. To je n. pr. vozna površina za promet vozil, ki so bodisi kopenska vozila, kot so cestna ali železniška vozila različnih vrst (n. pr. osebna vozila, transportna vozila, vlaki z lokomotivami in vagoni nadzemnega in podzemnega železniškega prometa, vključno z vlakovnimi elementi in kompozicijami za nadzor in vzdrževanje železniških prog in njihova popravila (v nadaljevanju nazvani tudi »železniška vozila«), tramvaji, delovni stroji, ki se pomikajo po navedenih voznih površinah, motorna kolesa in druga podobna vozila, kolesa z motorjem in kolesa), bodisi prometne trase vodnih plovil (n. pr. morski, jezerski in rečni prekopi in kanali za promet vodnih plovil) in/ali prometne trase oz. letališke površine in piste zračnih plovil. Poleg tega je prometna površina tudi katera koli površina, kije namenjena za javen ali privatni promet pešcev in drugih udeležencev v prometu, vključno z živalmi.

Vozišče po tem izumu je lahko tudi most in/ali viadukt, vključno s pantonskim mostom, avtocestni, cestni in/ali železniški in/ali tramvajski nadvoz in/ali podvoz, nadzemni in/ali podzemni tunel, morski ali podmorski tunel (t. j. v globini morja ali na morskem dnu), ki je namenjen za transport kopenskih osebnih in/ali transportnih vozil, vključno z železniškimi vozili, ter tudi nadhod nad ali podhod pod tukaj navedenimi vozišči, kije namenjen za pešce in drug podoben promet počasnejših udeležencev prometa, na katerega bi n. pr. lahko po pomoti zavozila hitrejše pomikajoča se vozila, za katere takšen nadhod oz. podhod ni namenjen.

Alternativno je lahko vozišče tudi katera koli druga površina za promet, kije rezervirana le za promet določenih vozil, kot n. pr. površina, rezervirana samo za avtobuse in/ali tramvaje ali rezervirana samo za promet delovnih strojev ali pa rezervirana samo za promet transportnih vozil (n. pr. tovornjakov).

Alternativno je lahko vozišče tudi katera koli druga površina za promet, ki je rezervirana le za promet vozil v določeni smeri oziroma za promet z določeno razporeditvijo voznih pasov in/ali voznih površin kot n. pr. na parkiriščih različnih vrst (n. pr. nadzemna in/ali podzemna javna parkirišča, privatna parkirišča trgovin in trgovinskih centrov ter drugih podobnih objektov, obcestna, avtocestna, železniška ali pristaniška parkirišča n. pr. ob lokacijah nalaganja transportnih vlakov in/ali ladij oziroma trajektov z vozili).

Alternativno je lahko vozišče tudi katera koli druga površina za promet, kot n. pr. letališka pista, kije rezervirana le za promet pristajajočih in/ali odletujočih zračnih plovil, ter ima hkrati vozne površine za določena vozila v določeni smeri oziroma za promet z določeno razporeditvijo voznih pasov in/ali voznih površin, kot n. pr. vozne površine za zračna plovila od pristajalne steze do parkirnega mesta zračnega plovila in/ali od navedenega parkirnega mesta do odletne steze zračnega plovila ter tudi vozne površine za vlečna in usmerjevalna vozila za letala in podobna zračna plovila, za letališka varnostna vozila in za transportna vozila za prevoz prtljage in tovora ter tudi za vozila za dovoz goriv za letala in za druga podobna zračna plovila.

Nadalje je alternativno lahko vozišče tudi katera koli druga površina za promet, ki ni namenjena za promet navedenih vozil, ampak nasprotno za promet peščev in drugih udeležencev v prometu, ki se pomikajo počasi oz. z nizkimi hitrostmi, kot n. pr. sprehajalne površine v središču mest, površine za turistična prevozna sredstva (n. pr. mali avtobusi in vlaki ter kočije in/ali sani za turiste in obiskovalce po mestih).

Prednostno je vozišče po tem izumu avtocesta, njeni vozni in odstavni pasovi v različnih smereh vožnje, eden ali več izvoznih cest oz. avtocestnih izvozov z avtoceste na druge ceste in/ali druge avtoceste v primeru avtocestnih križišč in eden ali več uvoznih cest na navedeno avtocesto z drugih cest in/ali drugih avtocest v primeru avtocestnih križišč, vključno z izvoznimi cestami na obcestna postajališča različnih vrst in/ali na obcestne bencinske in/ali električne črpalke in/ali črpalke za druge energetske vire vozil. Nadalje je prednostno takšno vozišče tudi magistralna in/ali navadna cesta z dvosmernim prometom in sredinsko črto in/ali katera koli enosmerna cesta oz. cesta z označeno in/ali predpisano smerjo vožnje bodisi v mestih, obmestnih naseljih, v drugih naseljih in na drugih lokacijah, vključno s parkirišči in postajališči vozil ter obvozi cest v primeru del in/ali drugih dogodkov na voziščih, vključno z izrednimi dogodki na in/ali ob voziščih, ki vključujejo nezgode in/ali nesreče različnih vrst.

Avtocesta v pomenu tega izuma je vozišče, kije cesta, katera ima dve smeri vožnje, razporejene na med seboj ločenih polovicah avtoceste, kot je poznano v stanju tehnike. Ločeni polovici avtoceste sta med seboj ločeni s sredinsko varnostno ograjo ali drugim podobnim avtocestnim infrastrukturnim objektom, kot je poznan v stanju tehnike kije lahko sredinski pas zemlje brez voziščne površine različnih oblik in dimenzij. Takšna avtocesta omogoča hitro vožnjo vozil in ima enega ali več voznih pasov, kjer je v primeru, kadar je teh več, zunanji ali stranski vozni pas namenjen za počasnejšo vožnjo in so eden ali več notranjih pasov namenjeni za hitrejšo vožnjo, pri čemer je najbolj notranji pas tako imenovani sredinski vozni pas, kateri je ponavadi razporejen ob sredinski varnostni ograji ali kakšnem drugem sredinsko nameščenem infrastrukturnem objektu na avtocesti. Po potrebi ima avtocesta odstavni pas, namenjen za n. pr. odstavitev vozil z voznih pasov avtoceste v primeru okvar vozil, nezgod vozil in/ali drugih podobnih nezgod na avtocesti. V določenih izvedbenih primerih je avtocesta tudi brez odstavnega pasu.

Takšna avtocesta ima enega ali več izvoznih cest za izvoz z nje ter enega ali več uvoznih cest za uvoz na avtocesto. Pred izvozno cesto z avtoceste ima takšna avtocesta odvozni vozni pas za upočasnitev vozil, kateri nadalje izvozi na izvozno cesto z avtoceste. Za uvoz na avtocesto z vozne ceste ima avtocesta dovozni vozni pas za pohitritev oziroma pospešitev hitrosti vožnje vozil na predpisano vozno hitrost za avtoceste. Dovozni vozni pas nadalje uvozi na zunanji, t. j. počasnejši vozni pas avtoceste. Končna rampa izvozne ceste z avtoceste v tem izumu pomeni mejno linijo združitve izvozne ceste z avtoceste z drugo cesto, kije navadna cesta, magistralna cesta in/ali katera koli druga avtocesta in/ali katera koli druga cesta, na katero se priključi navedena izvozna cesta z avtoceste. Začetna rampa izvozne ceste z avtoceste v tem izumu pomeni mejno linijo začetka izvozne ceste z avtoceste, to je točka oz. linija, kjer odvozni pas avtoceste pred izvozom z nje preide v izvozno cesto z avtoceste.

Predmet tega izuma je prednostno sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču, ki vključuje: (a) vsaj dva, tri ali več detektorjev vožnje vsaj enega ali več vozil v napačno smer (v nadaljevanju tudi: detektor vožnje vozila oz. vozil v napačno smer) in (b) vsaj dve, tri ali več signalizacijskih komponent za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in (c) vsaj eno ali več komponent za elektrificirani e navedenega sistema in/ali (d) vsaj eno ali več kontrolnih enot, in (e) vsaj enega in/ali ali več detektorjev zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču (v nadaljevanju tudi: detektor zaustavitve vozila oz. vozil) in (f) vsaj eno ali več signalizacij skih komponent za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču ter (g) vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka vožnje vozil v napačno smer in/ali zaznanega dogodka zaustavitve vozila na vozišču.

Po potrebi sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču vključuje še: (h) vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v varnostno ograjo vozišča) in/ali (i) vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v infrastrukturni objekt vozišča) in (j) vsaj eno ali več signalizacijskih komponent za signaliziranje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča ter (k) vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča.

Detektor oziroma senzor oz. detektorska oz. zaznavna naprava vožnje vozila v napačno smer v smislu tega izuma je bodisi radar, ki deluje na principu zvoka in/ali specifično na principu mikrovalov, ultrazvoka in/ali laserskega žarka in/ali drugega podobnega snopa svetlobe in/ali elektromagnetnega valovanja, bodisi videokamera, in/ali katera koli druga podobna naprava, kije izbrana izmed naprav, kot se v stanju tehnike uporabljajo za zaznavanje vožnje v napačno smer. Radarji, delujoči na principu zvoka in/ali specifično na principu mikrovalov, ultrazvoka in/ali laserskega žarka in/ali drugega podobnega snopa svetlobe in/ali elektromagnetnega valovanja, zaznavajo smer in hitrost premikanja vozila in tudi ustavitev vozila na principu oddanih in prejetih elektromagnetnih valov, ki so usmerjeni proti opazovanemu vozilu in se od njega odbijajo.

Detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali detektor zaustavitve vozila v smislu tega izuma je prednostno radarski detektor, lahko pa je izbran tudi izmed drugih podobnih detektorjev, kot so poznani v stanju tehnike. Najbolj prednostno je detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali detektor zaustavitve vozila na vozišču radarski detektor, ki je izbran izmed detektorjev, delujočih bodisi na principu zvočnih valov, ultrazvočnih valov, mikrovalov, svetlobnih valov, vključno z laserskimi žarki, in/ali drugih elektromagnetnih valov. Takšen detektor najbolj prednostno deluje na principu Dopplerjevega pojava in s tem zaznava gibanje in/ali mirovanje vozila glede na razliko v frekvenci oddanega signala elektomagnetnega valovanja in frekvenci sprejetega taistega signala elektomagnetnega valovanja, ki se odbije od opazovanega bodisi premikajočega se objekta ali pa mirujočega objekta. Objekt v smislu tega izuma je vozilo in/ali udeleženec v prometu in/ali na vozišču, kot je opredeljeno v tem opisu. Kadar se objekt približuje radarskemu detektorju, potem je frekvenca sprejetega odbitega signala višja od frekvence oddanega signala. Kadar se objekt oddaljuje od radarskega detektorja, potem je frekvenca sprejetega odbitega signala nižja od frekvence oddanega signala. Kadar se objekt ustavi, zaustavi in s tem miruje, potem je frekvenca sprejetega odbitega signala enaka frekvenci oddanega signala. Izbrani radarski detektorje nadalje izbran izmed detektorjev, ki delujejo na principu zvočnih valov, ultrazvočnih valov, mikrovalov, svetlobnih valov, vključno z laserskimi žarki, in/ali drugih elektromagnetnih valov. Najbolj prednostno je takšen radarski detektor izbran izmed mikrovalovnih radarskih detektorjev, ki so izbrani izmed detektorjev proizvajalca Microwave Solutions Ltd., med katerimi so n. pr. X-pasovna Dopplerjeva detektorska enota gibanja s št. modela MDU2000 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2000), št. modela MDU2120 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2120), št. modela MDU2750L (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2750L), št. modela MDU6220 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU6220), št. modela MDU1100T (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU1100T Tuneable) in/ali št. modela MDU4210T (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU4210T Tuneable). V alternativni izvedbi izuma je lahko navedeni detektor tudi videokamera, ki vizualno snema in zaznava vozilo in s podpornim analiznim elektronskim sistemom hkratno analizira posneto dogajanje ter ob zaznavi vožnje vozila v napačno smer, to je v smer od predpisane vožnje na cestišču, ali ob njegovi ustavitvi na vozišču ali ob ustavitvi zaradi trka ob varnostno ograjo ali v drugo vozilo, pošlje signal za izredni dogodek na vozišču v kontrolno enoto in po potrebi nadalje še v kontrolni oziroma nadzorni center oz. center za obveščanje o dogodkih na cesti.

Detektorji in videokamere delujejo na elektriko in so pod električno napetostjo, ki se dovaja iz virov električne energije, ki so bodisi otočni oz. lokalni, kot n. pr. lokalni generatorji električne energije, kateri so izbrani izmed vetrnic za proizvodnjo elektrike na principu vrtenja vetrnice, nameščene ob avtocesti in/ali ob drugem vozišču, in/ali fotoefekta fotovoltaičnih celic, nameščenih ob vozišču, in/ali iz električnega omrežja, po električnih vodih, ki so razpeljani med navedenim virom električne energije in med detektorsko napravo, t. j. po komponentah za elektrificiranje navedenih detektorskih komponent, ki po potrebi služijo tudi za elektrifikacijo celotnega sistema v smislu tega izuma, to je za elektrificiranje sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča.

Detektor trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektor trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča je prednostno izbran izmed detektorjev, delujočih na principu pospeškometrov. Ti so prednostno izbrani izmed pospeškometrov, kot so poznani v stanju tehnike, med katerimi je prednostno n. pr. pospeškometer proizvajalca/ podjetja Analog Devices, Inc. z nazivoma ADXL195 in ADXL295 (angleško: High Performance Accelerometer with Dual Spectrum Signal Processing), kjer pospeškometer z oznako ADXL195 deluje eno-osno (os x) in pospeškometer z oznako ADXL295 dvo-osno (osi x in y), ki sta posebej primerna za zaznavo trkov in/ali udarcev vozil ter drugih objektov z naleti do okoli pospeškov 120 g, kjer g na zemeljski površini znaša približno okoli 9,81 m/s2. Oba delujeta v temperaturnem območju od - 40 °C do + 105 °C in pri električni napetosti 3,3 V ali 5 V.

Nadalje so lahko takšni detektorji trkov še detektorji, ki delujejo na podlagi infrardečih žarkov oz. so to tako imenovani infrardeči detektorji gibanja ali vstopa objekta v določeno območje (v nadaljevanju: IR detektorji), ki vključujejo oddajno in sprejemno enoto in kot so poznani v stanju tehnike. Oddajna enota IR detektorja oddaja snop žarka infrardeče svetlobe, njegova sprejemna enota ga sprejema. Kadar v območje poti snopa žarka zaide objekt, kije v smislu tega izuma vozilo in/ali drug udeleženec v prometu, se ta snop žarka prekine in to prekinitev zazna sprejemnik IR detektorja. Ponavadi imajo takšni IR detektorji domet oz. območje zaznavanja oz. detektiranja oz. senzoriranja od nekaj metrov, kot n. pr. 2 m ali 5 m ali 10 m in do okoli 200 m in z minimalno velikostjo zaznavnega objekta vsaj 5 mm premera v območju IR žarka, odvisno od vsakokratnih proizvajalcev takšnih detektorjev. Primerni kot IR detektorji so detektorji proizvajalcev Murata MFG. Co., Ltd., kot n. pr. Piroelektični IR senzor IRA-E712ST3.

Alternativno so lahko detektorji trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektorji trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča v smislu tega izuma tudi naprave svetlobno varnostne zavese oz. svetlobno varnostne pregrade, kot so poznane v stanju tehnike. Takšna svetlobno varnostna zavesa/pregrada je aktivna optična elektronska naprava, ki ponavadi vključuje vgrajen sistem iz enega ali več oddajnih elementov oz. oddajnikov in enega ali več sprejemnih elementov oz. sprejemnikov ter kontrolno enoto, pri čemer se v ravnini med oddajnimi in sprejemnimi elementi tvori polje zaznavanja oz. detekcije objektov, pri čemer oddajnik, nameščen na eni strani zaznavnega polja, vzpostavljenega med oddajnikom in sprejemnikom, oddaja svetlobo določene valovne dolžine, katero nato sprejemnik, nameščen na drugi oz. nasprotni strani zaznavnega polja, sprejema in pri tem zaznava morebitne prekinitve v snopu sprejetih žarkov glede na oddane, kar kontrolna enota zazna kot prisotnost objekta/predmeta v zaznavnem polju. Prednostno po tem izumu oddajni element oz. oddajnik seva oz. oddaja infrardeče žarke in je sestavljen iz niza optično sinhroniziranih LED svetil. Po tem izumu sprejemni element oz. sprejemnik prednostno sprejema infrardeče žarke in je sestavljen iz niza optično sinhroniziranih foto-tranzistorjev. Oddajnik oz. oddajni element in sprejemnik oz. sprejemni element sta skupaj nameščena v nasprotnih pozicijah in s tem ustvarita optično zaveso/pregrado. Takšna zavesa/ pregrada je v bistvu ravnina, v kateri se zaznava prisotnost objekta oz. presekanje ravnine snopa svetlobe s strani objekta in to v dimenziji ravnine, kije odvisna od debeline snopa oddanih žarkov. Najbolj prednostno po tem izumu je svetlobno varnostna zavesa z infrardečimi žarki, kot n.pr. svetlobne varnostne zavese podjetja Pilz GmbH & Co. KG.

Signalizacij ske komponente v smislu tega izuma so alarmne signalne naprave, ki so bodisi signalne luči oz. svetlobne signalne luči oz. svetila, nameščene ob vozišču, prednostno na stojalih, na varnostni ograji ob vozišču in to na stranski (to je ob robu skrajno desnega voznega pasu) in središčni varnostni ograji (to je ob robu skrajno levega prehitevalnega voznega pasu) in/ali na nadvozni signalizaciji, ki stoji nad voziščem. Nadalje so signalizacij ske komponente v smislu tega izuma poleg svetlobnih signalnih luči še svetlobni prometni znaki in svetlobne obvestilne table, kot so poznane v stanju tehnike.

Prednostno je signalizacij ska komponenta svetlobna signalna luč, kije LED svetilo, izbrano izmed LED svetil, kot se uporabljajo v stanju tehnike za označevanje vozišča in/ali za označevanje del na voziščih ter obvozov ob deloviščih na voziščih. Takšna svetlobna signalna luč je lahko vezana na električno omrežje ali pa na otočni vir električne energije, nameščen ob vozišču, kije solarni panel in/ali vetrnica za proizvodnjo električne energije.

Prednostno so takšna LED svetila izbrana izmed svetil proizvajalcev/ podjetij Nokin in Sisas s.p.a. Prednostno so to svetila proizvajalca Sisas s.p.a. z oznako optično LED svetilo (angleško: Led optic), ki ima premer bodisi 100 mm, 200 mm ali 300 mm, ali pa svetilo z oznako dvojno LED optično utripajoče svetilo (angleško: Double Led optics Flashing Light), ki ima premer bodisi 100 mm, 200 mm, 230 mm, 300 mm ali 340 mm. Obe navedeni LED svetili utripajoče oddajata svetlobo in sta narejeni iz transparentne plastike (trgovska oznaka plastike Lexan®), odporne na udarce in na atmosferske dejavnike. Takšno LED svetilo se priključi na električno baterijo, kije zamenljiva, bodisi je to baterija od otočne fotovoltaične in/ali vetrne enote za proizvodnjo električne energije; po potrebi pa se priključi na elektriko iz omrežne električne napeljave.

Nadalje so prednostno to svetila proizvajalca Nokin z oznakami NK-RS-D1, NK-RS-A6 in NK-RS-A1, kjer je svetilo z oznako NK-RS-D1 (angleški naziv: LED Road Studs: NK-RS-D1) oz. svetilo z oznako NK-RS-A6 (angleški naziv: LED Road Studs: NK-RS-A6) oz. svetilo z oznako NK-RS-A1 (angleški naziv: LED Road Studs: NK-RS-A1) LED svetilo, ki se uporablja za označevanje vozišča in njegovih robov, ki združujejo funkcijo oddajana svetlobe LED svetil, ki so svetlobo oddajajoče diode, kot so poznane v stanju tehnike, ter funkcijo mini-otočne solarne enote, kije monokristalini solarni panel, za generiranje električne energije za LED svetilo, in baterije za shranjevanje tako proizvedene električne energije, ki je po specifikaciji proizvajalca Nokin bodisi baterija Ni-Mh (električna napetost 2,5 V) bodisi litijeva baterija (električna napetost 5 V pri modelu NK-RS-D1). Takšno LED svetilo oddaja svetlobo v modri, zeleni, beli, rumeni in rdeči barvi z vidnostjo na dolžini nad 800 m od svetila, in sicer bodisi utripajoče (do 140 ur delovanja pri bateriji Ni-Mh in 130 ur delovanja pri litijevi bateriji), po potrebi pa tudi enakomerno brez utripanja (do 40 ur delovanja pri bateriji Ni-Mh in 35 ur delovanja pri litijevi bateriji). Svetilo je vodoodporno in ima po podatkih proizvajalca življenjsko dobo do 2 let v primeru baterije Ni-Mh in do 5 let v primeru litijeve baterije. LED svetili proizvajalca Nokin z oznakama NK-RS-D1 in NK-RS-A6 imata še funkcijo odsevanja svetlobe ponoči z nameščenimi svetlobo odbijajočimi ploščicami ob strani svetila, kar označuje meje vozišča in dodatno prispeva k varnosti vožnje na tako opremljenem vozišču.

Takšna svetlobna signalna luč oz. svetilo v smislu tega izuma oddaja svetlobo v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja z valovno dolžino od 380 nm do 750 nm. Prednostno je izbrana izmed signalnih svetlobnih luči, ki oddajajo bodisi svetlobo z valovno dolžino od vključno 380 nm do vključno 450 nm, kar je spekter vijolične svetlobe, ali svetlobo z valovno dolžino od vključno 450 nm do vključno 495 nm, kar je spekter modre svetlobe, ali svetlobo z valovno dolžino od vključno 570 nm do vključno 590 nm, kar je spekter rumene svetlobe, ali svetlobo z valovno dolžino od vključno 495 nm do vključno 570 nm, kar je spekter zelene svetlobe, svetlobo z valovno dolžino od vključno 590 nm do vključno 620 nm, kar je spekter oranžne svetlobe, in/ali svetlobo z valovno dolžino od vključno 620 nm do vključno 750 nm, kar je spekter rdeče svetlobe.

Nadalje takšna svetlobna signalna luč oz. svetilo v smislu tega izuma utripajoče oddaja svetlobo v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja z valovno dolžino od 380 nm do 750 nm z namenom, da čim bolj zbudi pozornost udeležencev v prometu na vozišču. Prednostno je frekvenca utripanja takšne svetlobe v območju od vključno 60 utripov na 1 sekundo oz. 60 Hertz oz. 60 Hz do vključno 2 utripov na 1 sekundo oz. 2 Hz, kar pomeni toliko ciklov oz. dogodkov prižiga luči/svetila in hkratne oddaje svetlobe ter ugasnitve luči/svetila. Bolj prednostno je navedena frekvenca utripanja svetlobne signalne luči in s tem frekvenca utripajočega oddajanja oz. utripanja svetlobe v območju od vključno 2 Hz do vključno 8 Hz. Še bolj prednostno je navedena frekvenca utripanja svetlobne signalne luči in s tem frekvenca utripajočega oddajanja oz. utripanja svetlobe 3 Hz ali pa 2 Hz. V enem izmed izvedbenih primerov po tem izumu sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča vključuje več signalizacij skih komponent, ki so nameščene ob vozišču in/ali nad voziščem.

Prednostno so vsakokratna signalizacijska komponenta za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in vsakokratna signalizacij ska komponenta za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču ter po potrebi vsakokratna signalizacij ska komponenta za signaliziranje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča združene v eno vsakokratno signalizacij sko enoto, ki izvaja vse navedene štiri funkcije signaliziranja, kjer je ta komponenta oz. enota izbrana izmed svetlobnih signalnih luči, svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih obvestilnih tabel. V prednostnem izvedbenem primeru tega izuma sistem vključuje več signalizacij skih komponent, ki so svetlobne signalne luči, katere so nameščene ob vozišču in/ali nad voziščem. Še bolj prednostno je v takšnem sistemu za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer združen z vsakokratnim detektorjem zaustavitve vozila združena v skupno vsakokratno detektorsko napravo oziroma enoto in ta dva sta hkrati združena z vsakokratno signalizacij sko komponento za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in z vsakokratno signalizacij sko komponento za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču v eno skupno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oziroma enoto s skupnim dovodom električne energije, pri čemer je signalizacij ska komponenta navedena svetlobna signalna luč. V enem izmed izvedbenih primerov je navedena svetlobna signalna luč nameščena na izvozni cesti z avtoceste od končne rampe izvozne ceste z avtoceste (to je mejna linija združitve izvozne ceste z drugo cesto, kije navadna cesta, magistralna cesta ali druga avtocesta) do njene začetne rampe (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) v razmakih na vsakem 5. (petem) metru izvozne ceste z avtoceste v smeri od končne rampe te ceste do njene začetne rampe.

Nadalje je v izvedbenem primeru sistema za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča navedena svetlobna signalna luč nameščena na izvozni cesti z avtoceste od končne rampe izvozne ceste z avtoceste (to je mejna linija združitve izvozne ceste z drugo cesto, ki je navadna cesta, magistralna cesta ali druga avtocesta) do njene začetne rampe (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) v razmakih na vsakem metru izvozne ceste z avtoceste v smeri od končne rampe te ceste do njene začetne rampe.

Po potrebi je v izvedbenem primeru v takšnem sistemu navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem 100-metrskem odseku od začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) in do točke 100 m nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 5. (petem) metru do vključno na vsakem 10. (desetem) metru tega odseka avtoceste, in na odseku od navedene točke 100 m nazaj po avtocesti do točke 2 kilometrov od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na navedeni sredinski in stranski strani zadevnih pasov avtoceste) v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 10. (desetem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru, in nadalje na preostalih odsekih avtoceste v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 50. (petdesetem) metru do vključno na vsakem 100. (stotem) metru avtoceste.

Nadalje je v tem sistemu navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem odseku od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) do navedene točke 100 m nazaj po avtocesti v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 10. (desetem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru odseka avtoceste. V posebnem izvedbenem primeru, ko so navedena vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali vsakokratni detektor zaustavitve vozila združena v eno vsakokratno detektorsko napravo oz. enoto, kije združena z vsakokratno signalizacij sko komponento, kije svetlobna signalna luč, v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto v skupnem ohišju s skupnim dovodom električne energije in s skupno komunikacijsko anteno, je takšna detektorsko signalizacij ska napravo oz. enoto nameščena v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 5. (petem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru vzdolž vozišča. V izvedbenem primeru sistema po tem izumu, ki vključuje detektorje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali detektorjev trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča ter z njimi povezane signalizacijske in komunikacijske komponente, so tudi te nameščene v podobnih razmakih, kot so nameščene signalizacij ske komponente za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in/ali signalizacij ske komponente za signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču. Detektorji trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in detektorji trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča so v takem izvedbenem primeru nameščeni v in/ali na varnostno ograjo vozišča ter v in/ali na infrastrukturni objekt vozišča odvisno od konstrukcije takšne ograje oziroma objekta in od zahtev, kje želimo namestiti takšne detektorje. Namestimo jih n. pr. po celotni dolžini varnostne ograje vozišča ali pa samo na nevarnih odsekih oz. na tistih odsekih vozišča, kjer so trki vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturne objekte vozišča najpogostejši in se zato takšni odseki štejejo za nevarne odseke.

Poleg tega je po potrebi v izvedbenem primeru v takšnem sistemu navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem 100-metrskem odseku od začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) in do točke 100 m nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) v razmakih na vsakem 10. (desetem) metru tega odseka avtoceste in na odseku od navedene točke 100 m nazaj po avtocesti do točke 2 kilometrov od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na navedeni sredinski in stranski strani zadevnih pasov avtoceste) v razmakih na vsakih 50 m in nadalje na preostalih odsekih avtoceste v razmakih na vsakih 100 m avtoceste. V prednostnem izvedbenem primeru takšnega sistema je navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem odseku od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) do navedene točke 100 m nazaj po avtocesti v razmakih na vsakem 10. (desetem) metru tega odseka avtoceste.

Nadalje je v posebnem izvedbenem primeru takšnega sistema po tem izumu navedeni vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer združen z vsakokratno signalizacij sko komponento, kije svetlobna signalna luč, v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto v skupnem ohišju s skupnim dovodom električne energije in s skupno komunikacijsko anteno, t. j. oddajno in sprejemno anteno, ter nameščene na vsakih pet oz. 5 metrov vzdolž vozišča. Alternativno je v posebnem izvedbenem primeru takšnega sistema po tem izumu navedeni vsakokratni detektor zaustavitve vozila na vozišču združen z vsakokratno signalizacij sko komponento, kije svetlobna signalna luč, v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto v skupnem ohišju s skupnim dovodom električne energije in s skupno komunikacijsko anteno, t. j. oddajno in sprejemno anteno, ter nameščene na vsakih pet oz. 5 metrov vzdolž vozišča. V prednostnem posebnem izvedbenem primeru takšnega sistema po tem izumu sta navedeni vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer in vsakokratni detektor zaustavitve vozila združena skupaj med seboj v eno skupno vsakokratno detektorsko napravo in ta nato še z vsakokratno signalizacij sko komponento, kije svetlobna signalna luč, v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto v skupnem ohišju s skupnim dovodom električne energije in s skupno komunikacijsko anteno, t. j. oddajno in sprejemno anteno, ter nameščene na vsakih pet oz. 5 metrov vzdolž vozišča. Takšna detektorsko signalizacij ska enota je nameščena na in/ali v infrastrukturni objekt vozišča. Prednostno je takšen infrastrukturni objekt vozišča samostojni steber, varnostna ograja in/ali drug podoben objekt, kije stojalo prometnega znaka, stojalo informacijska panela, table, stojalo informacijske table, stojalo voziščne osvetljave, informacijski panel, informacijska tabla in/ali voziščna osvetljava.

Nadalje je poleg opisanega sistema po tem izumu predmet tega izuma še postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča, ki vključuje sledeče korake (v nadaljevanju oznaka koraka: Κ): KI) hkratno zaznavanje vsaj enega ali več vozil, ki vozijo v napačni smeri, z uporabo vsaj dveh, treh ali več detektorjev vožnje vozil v napačno smer, in zaznavanje vsaj enega ali več vozil, ki se na vozišču zaustavijo, z uporabo vsaj enega ali več detektorjev zaustavitve vozil na vozišču, K2) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja vožnje vozil v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, K3) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu, K4) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do ene in/ali več baznih postaj, Κ5) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v napačni smeri vožnje na vozišču za že aktiviranimi in vklopljenimi svetlobnimi signalnimi lučmi vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu, ter po potrebi K6) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča.

Nadalje takšen postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča, ki vključuje po potrebi še sledeče dodatne korake (v nadaljevanju oznaka dodatnega koraka: DK): DK1) zaznavanje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozil v varnostno ograjo vozišča, DK2) zaznavanje trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, DK3) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, DK4) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, DK5) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu, DK6) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu, DK7) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več baznih postaj, DK8) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več baznih postaj, DK9) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, ki je zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča, DK10) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča, DK11) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu, DK12) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno v tukajšnjem opisu.

Postopek po tem izumu za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanje in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po potrebi nadalje vključuje še nadaljnji korak (v nadaljevanju oznaka nadaljnjega koraka: ΝΚ): NK1) posredovanja signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od navedene bazne postaje NK2) do zaporednih signalizacij skih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in/ali zaustavitve vozil na vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v napačni smeri vožnje na vozišču za že aktiviranimi in vklopljenimi svetlobnimi signalnimi lučmi vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem vozilu na vozišču, ki vozi v napačni smeri vožnje, in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču.

Takšen postopek po potrebi nadalje vključuje še nadaljnji korak (v nadaljevanju oznaka nadaljnjega koraka: ΝΚ): NK3) posredovanja signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali ΝΚ4) posredovanja signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje NK5) do zaporednih signalizacij skih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, in/ali ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, ki je zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča.

Prednostno se postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po tem izumu izvaja z uporabo tukaj opisanega sistema za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer, zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča.

Izvedbeni primeri

Izvedbeni primer 1 - Zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačni smeri in/ali zaustavitve vozil na avtocestnem izvozu in na avtocesti

Slike 1, 2 in 3 shematsko prikazujejo enega izmed izvedbenih primerov sistema in postopka zaznavanja in signalizacije vožnje v napačno smer in/ali zaustavitve vozila, kjer eno vozilo, t. j. vozilo NSV l na avtocestnem izvozu oz. izvozni cesti AI_1, vozi v napačni smeri od predpisane smeri vožnje na avtocestnem izvozu oz. na izvozni cesti z avtoceste na prvi polovici oz. na prvi strani avtoceste s predpisano smerjo vožnje PSM1 (na slikah 1, 2 in 3 označeno s simbolno debelo votlo puščico v smeri od leve strani lista proti desni) in se lahko nadalje ob ugotovitvi napačne smeri vožnje tudi ustavi. Hkrati drugo vozilo na slikah 1, 2 in 3, t. j. vozilo z oznako NSV 2 na sredinskem voznem pasu VPS_2, vozi v napačni smeri vožnje na sredinskem in/ali notranjem voznem pasu na drugi strani oz. na drugi polovici avtoceste s predpisano smerjo vožnje PSM_2 (na slikah 1, 2 in 3 označeno s simbolno debelo votlo puščico v smeri od desne strani lista proti levi), kije nasprotna od smeri vožnje na prvi polovici oz. na prvi strani avtoceste. Takšno vozilo NSV_2 se nadalje na voznem pasu VPS_2 lahko tudi ustavi ob ugotovitvi napačne smeri vožnje, kadar tako odreagira voznik takšnega vozila, kar predstavlja veliko verjetnost in nevarnost za nalet drugih vozil v stoječe vozilo NSV 2 na zadevnem in sosednjih voznih pasovih, t. j. v navedenih slikah na voznem pasu VPS 2 in tudi VPZ_2.

Sistem po izvedbenem primeru 1 vključuje sledeče komponente: vsaj dva, tri ali več detektorjev vožnje vsaj enega ali več vozil v napačno smer (v nadaljevanju tudi: detektor vožnje vozila oz. vozil v napačno smer) in vsaj dve, tri ali več signalizacijskih komponent za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču, vsaj eno ali več komponent za elektrificiranje navedenega sistema in/ali vsaj eno ali več kontrolnih enot, vsaj enega in/ali ali več detektorjev zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču (v nadaljevanju tudi: detektor zaustavitve vozila oz. vozil), vsaj eno ali več signalizacijskih komponent za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču ter vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka vožnje vozil v napačno smer in/ali zaznanega dogodka zaustavitve vozila na vozišču. V slikah 1, 2 in 3 vozili PSVl in PSV 2 vozita v pravilni smeri glede na predpisano smer vožnje PSM_1 (prikazano s simbolno puščico) oz. PSM 2 (prikazano s simbolno puščico), in sicer vozi vozilo PSV l na prvi polovici avtoceste na zunanjem voznem pasu VPZ_1 v predpisani smeri vožnje PSM_1 in vozilo PSV 2 na zunanjem voznem pasu VPZ 2 na drugi polovici avtoceste v predpisani smeri vožnje PSM 2.

Vozilo z oznako NSV_1 začne voziti v napačno smer z uvozom na končno rampo avtocestnega izvoza (skrajšano označeno s kratico KRAI) z avtoceste, kjer je nameščena detektorska naprava z združenima detektorjem vozil v napačni smeri vožnje in z detektorjem zaustavitve vozil na vozišču s skupno oznako DNSV_KRAI_1, ter nadaljuje z napačno smerjo vožnje po avtocestnem izvozu AI_1 in se v napačni smeri vožnje približuje odvoznemu pasu OP_1 pred izvozom z avtoceste AI_1 in voznim pasovom v eni smeri predpisane vožnje na prvi polovici oz. na prvi strani avtoceste ob odvoznem pasu avtoceste pred izvozom z nje, t. j. zunanjemu oz. stranskemu voznemu pasu VPZ_1 in sredinskemu oz. notranjemu voznemu pasu VPS1 na avtocesti pred izvozom z avtoceste AI_1 oz. pred mestom, kjer se začne odvozni pas OP_1 pred navedenim izvozom z avtoceste. Takšno vozilo kot NSV l se lahko na katerem koli od navedenih odsekov vozišča oz. avtoceste tudi ustavi glede na reakcijo voznika in/ali vozila ob ugotovitvi napačne smeri vožnje. Do samodejne ustavitve takšnega vozila pride, kar je poseben izvedbeni primer tega izuma, predvsem v primerih, kadar je vozilo samodejno oz. avtonomno in/ali daljinsko upravljano ter se lahko glede na funkcionalnosti takšnega vozila ob ugotovitvi napačne smeri vožnje, kar takšnemu vozilu sporoči signal iz bazne postaje BP_5 (pot takšnega signala od bazne postaje BP_5 do vozil, vozečih v napačni smeri, NSV_1 in NSV_2 v slikah 1, 2 in 3 sicer ni prikazana), samodejno ustavi in/ali se ustavi na podlagi daljinskega ukaza, kadar je takšno vozilo daljinsko upravljano bodisi iz navedene bazne postaje BP_5 in/ali iz nadzornega centra vozišča in/ali avtoceste oz. katerega koli drugega podobnega kontrolnega oz. nadzornega centra.

Odvozni pas na avtocesti je lahko različne dolžine glede na razmere okolja postavitve in poteka avtoceste, njegove infrastrukture ter glede na strukturo tal in druge dejavnike okolja postavitve avtoceste. Ponavadi se začne na razdalji približno okoli 50 m pred začetno rampo izvozne ceste oz. avtocestnega izvoza (skrajšano označeno s kratico ZRAI) do okoli 100 m, 150 m, 200 m, 250 m, 300 m, 350 m, 400 m, 450 m, 500 m in več pred takšno začetno rampo izvozne ceste. V slikah 1, 2 in 3 je na takšnem mestu ZRAI nameščene detektor napačne smeri vožnje DNSV_ZRAI_1. Na avtocestnem izvozu AI_1 so glede na njegovo dolžino nameščeni še dodatni detektor napačne smeri vožnje, prednostno na razdalji dometa takšnega detektorja, kije glede na stanje tehnike v razponu od vključno nekaj metrov do 150 metrov, prednostno od vključno 5 m do vključno 8 m oziroma 10 m in več. V slikah 1, 2 in 3 je shematsko prikazano tako nameščen n. pr. še detektor napačne smeri vožnje DNSV 35. V tukaj opisanem izvedbenem primeru so to radarji nižjega cenovnega razreda, ki omogočajo zaznavo gibanja in/ali zaustavitve oz. obmirovanja objektov na vozišču v določeno velikem zaznavnem oz. detektorskem oz. senzorskem polju okoli radarja, kije pri navedenih radarjih v dometu od radarja do vključno 5 m in/ali do vključno 8 m in/ali do vključno 10 m in več razdalje od radarja. Takšne radarje n. pr. izberemo izmed radarjev proizvajalca Microwave Solutions Ltd. z detektorskim dometom od vključno 5 m do vključno 8 m, 10 m in več, ki delujejo na principu Dopplerjevega pojava. Takšni radarji proizvajalca Microwave Solutions Ltd., so n. pr. X-pasovna Dopplerjeva detektorska enota gibanja s št. modela MDU2000 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2000), št. modela MDU2120 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2120), št. modela MDU2750L (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU2750L), št. modela MDU6220 (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU6220), št. modela MDU1100T (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU1100T Tuneable) in/ali št. modela MDU4210T (angleško: X-Band Doppler Motion Detector Units; Model Numbers MDU4210T Tuneable). Vsi ti radarji so dovolj občutljivi, da omogočajo zaznavanje gibanja in/ali zaustavitve oz. mirovanja vozila v opazovanem polju, ki je na razdalji do vključno 5 m oz. 8 m oz. 10 m in več od radarja, t. j. na navedenem avtocestnem izvozu, na odstavnem pasu z avtoceste in/ali na enem izmed voznih pasov avtoceste, po potrebi pa tudi na katerem koli drugem vozišču. Ti radarji delujejo z mikrovalovi na principu dielektrično resonatorsko stabiliziranega oscilatorja, kar omogoča stabilno delovanje v širokem temperaturnem območju, in so miniaturni (teže, odvisno od tipa izbranega detektorja, v območjih okoli 3 g in v temperaturnem območju delovanja (v nadaljevanju: »pri T delovanja«) od - 10 °C do +55 °C (MDU2000), okoli 13 g in pri T delovanja od - 10 °C do +55 °C (MDU2120), okoli 16 g in pri T delovanja od - 20 °C do +55 °C (MDU2750L), okoli 15 g in pri T delovanja od - 10 °C do +55 °C (MDU1100T), okoli 25 g in pri T delovanja od - 10 °C do +55 °C (MDU4210T ali MDU6220)). Imajo oddajno in sprejemno enoto, oddajno anteno v enem, prednostno kovinskem, ohišju radarja ter nizko porabo električnega toka (delovanje izborno pri 3 V ali 5 V napetosti in jakosti odvisno od izbranega detektorja v območju od vključno 25 mA do vključno 60 mA (maksimalno)) ter frekvenco oddanih valov izborno 10587 GHz ali 10525 GHz in izborno območje detektorskega polja. Širina pulza pri pulzirajočem signalu je minimalno 5 mikro sec (μ sec).

Po potrebi namesto nižje cenovnih radarjev namestimo radarje višjega cenovnega razreda, ki imajo domet zaznavnega oz. detektorskega oz. senzorskega polja okoli radarja do vključno 8 m in več, prednostno 50 m in najbolj prednostno 150 m razdalje od radarja. V primeru izbora dražjih detektorjev napačne smeri vožnje se izbere n. pr. radarje proizvajalca AGD Systems Ltd. z različnimi izbornimi območji detektorskega polja. To so n. pr. radarji tipov AGD 330 (zaznava hitrosti vozil od 8 km/h do 220 km/h), AGD 315, AGD 316, AGD 317, AGD 318, AGD 331, AGD 335, AGD 336 in AGD 342. Pri tipu radarja AGD 335, ki zaznava hitrosti vozil od 10 km/h do 160 km/h, gre za nižjo porabo električne energije z jakostjo toka pod 20 mA in napetostjo 6 V ter močjo od 100 mW do 150 mW in/ali 12 enosmernega toka, ki so primerni za napajanje z otočno proizvedeno solarno energijo iz ob vozišču nameščenih solarnih fotovoltaičnih panelov in/ali vetrnic za proizvodnjo električne energije v območju pod 1 W ali pa okoli 5 W, 10 W, 15 W, 25 W, 30 W in/ali 40 W, kot so poznane v stanju tehnike in se uporabljajo za elektrifikacijo voziščne infrastrukture (n. pr. luči in/ali svetlobnih signalnih znakov, SOS telefonov ter drugih podobnih naprav ob cestah). Takšni radarji imajo območje dometa detektiranja približajočih se vozil do dometa 140 m in območje zaznavanja hitrosti od nekaj km/h preko 10 km/h do 160 km/h. Območje frekvence oddajanih signalov je 15 MHz, temperaturno območje delovanja od - 30 °C do + 60 °C. V primeru izbora radarjev daljšega dometa se lahko detektorji napačne smeri vožnje namestijo na daljših medsebojnih razdaljah in po potrebi funkcionirajo še kot radarji za nadzor hitrosti vožnje vozil.

Objekti zaznavanja napačne smeri vožnje pri obeh navedenih cenovnih vrstah radarjev so prednostno v napačni smeri vozeča vozila.

Pri cenejših izvedbah radarjev se zaznava tudi zaustavitev vozila, poleg vozil pa se zaznava tudi kateri koli druge udeležence v prometu (n. pr. pešce, kolesarje, živali). Takšni nižje cenovni radarji ponavadi ne omogočajo natančnega zaznavanja in/ali nadzora visokih hitrosti gibanja predmetov.

Navedene detektorje napačne smeri vožnje skupaj s svetlobnimi signalnimi lučmi namestimo v poljubnih razdaljah glede na domet detektorja, t. j. na detektorsko oz. senzorno oz. zaznavno polje radarja.

Zarek tako imenovanega detektorskega in/ali senzorskega (zaznavnega) mikrovalovnega snopa je v slikah 1, 2 in 3 simbolno prikazan s prekinjeno črno linijo, usmerjeno prečno na smer voznih pasov oz. vozišča, in sicer ob detektorjih napačne smeri vožnje na avtocestnem izvozu AI_1 ob detektorjih DNSV KRAI l, DNSV35 in DNSVZRAIl ter na avtocesti ob detektorjih DNSV 32, DNSV_34, DNSV_31 in DNSV_36. Sicer so v slikah 1, 2 in 3 na shematsko prikazani avtocesti nameščeni še detektorji napačne smeri vožnje DNSV_33 in DNSV_37.

Navedeni detektorji napačne smeri vožnje z oznakami DNSV_ in pripadajočo številko so nameščeni tako, da oddani signalni žarek ciljajo s svoje lične strani, kar je v slikah 1, 2 in 3 prikazano s črnim 1/3 (enotretinjskim) poljem krožnega simbola radarja in svetlobne signalne luči hkrati. Ta signalni žarek ciljajo proti vozilom, ki vozijo v napačni smeri vožnje. Ta signalni žarek se nato odbije od zaznanega vozila, ki vozi v napačni smeri vožnje, nazaj proti detektorju DNSV_, ki na podlagi razlike med frekvenco oddanega signalnega žarka in frekvenco prejetega odbitega signalnega žarka, določi smer in hitrost gibanja takšnega vozila. V tukajšnjem izvedbenem primeru sta namreč združena v skupnem ohišju vsakokratni nameščeni detektorski radar napačne smeri vožnje in detektorski radar zaustavitve vozila na vozišču v skupno detektorsko napravo z oznako DNSV_ ter svetlobna signalna luč, kar je v slikah 1, 2 in 3 shematsko in simbolno prikazano v obliki krožnega simbola. Vsakokratna svetlobna signalna luč je v slikah 1, 2 in 3 simbolno prikazana s temnejšim sivim 2/3 (dvo- tretinjskim) poljem skupnega krožnega simbola radarja in svetlobne signalne luči. V slikah 1, 2 in 3 prikazano vozilo NSV l lahko nadalje prevozi začetno rampo avtocestnega izvoza (simbolna kratica: ZRAI_1), kjer je nameščen detektor napačne smeri vožnje DNSVZRAIl, ter vozi dalje po odvoznem pasu OP_1 avtoceste, kije pas avtoceste pred izvozom z nje, in nato lahko nadaljuje še v napačni smeri vožnje tako, da uvozi še na zunanji vozni pas VPZ l in/ali nadalje z napačno smerjo vožnje uvozi na sredinski pas avtoceste VPS_1 oz. na enega ali več notranjih pasov avtoceste v primeru, kadar je število voznih pasov v eno smer vožnje na avtocesti dva ali več.

Vozilo NSV_2 vozi v napačni smeri vožnje iz katerega koli vzroka, n. pr. zaradi obrata vozila tekom vožnje na avtocesti ali zaradi nejasnosti oznak obvoza delovišča na avtocesti, ter nadaljuje z napačno smerjo vožnje na sredinskem voznem pasu VPS 2.

Ob zaznavi vozila v nasprotni smeri od dovoljene detektor napačne smeri vožnje, n. pr. DNSV_35 v slikah 1, 2 in 3, ki to zazna, vključi svetlobno signalno luč oz. imenovano tudi alarmna signalna luč ASO35, kije na slikah 1, 2 in 3 prikazana ob vsakokratni napravi DNSV_ z oznako ASO_ in pripadajočo številko. V teh slikah svetlobna signalna luč oz. alarmna signalna luč izjemoma zaradi preglednosti teh slik ni prikazana s simbolno oznako ob detektorjih DNSVZRAIl in DNSVKRAIl, kjer je sicer tudi vključena skupaj z detektorjev.

Navedena svetlobna signalna luč ASO 35 se aktivira in začne utripajoče oddajati vzdolž svojega odseka ASO 35 in tudi vzdolž naslednjega odseka nameščene naslednje signalne luči v smeri napačne smeri vožnje, kot ASO_37 v tukajšnjih slikah 1, 2 in 3.

Vsakič, ko določen detektor s splošno oznako DNSV_x, kjer x pomeni geografsko lokacijo namestitve detektorja na vozišču, nameščen ob avtocestnem izvozu AI_x (x pomeni geografsko lokacijo avtocestnega izvoza), zazna in ugotovi, da vozilo vozi v napačni smeri vožnje, kar prvi zazna eden izmed detektorjev DNSV_x, pošlje signal zaznane napačne smeri vožnje v bazno postajo, na slikah 1, 2 in 3 bazna postaja BP_5. Hkrati takšen detektor DNSV_x vključi svetlobno signalno luč ASO_x v svojem ohišju. Navedena bazna postaja BP_5 nato pošlje prejeti zaznani signal napačne smeri vožnje svetlobni signalni luči ASO_x+l in jo s tem vključi, da začne utripajoče oddajati svetlobo v območju utripanja od vključno 60 utripov na sekundo oz. 60 Hertzov (Hz) do vključno 2 utripov na sekundo oz. 2 Hz. Luč ASO_x+l je nameščena zaporedno luči ASO_x v napačni smeri vožnje, kjer x+l pomeni geografsko lokacijo namestitve takšne luči ASO_x+l v napačni smeri vožnje in x geografsko lokacijo namestitve predhodne luči ASO_x. Navedena svetloba je v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja z valovno dolžino od vključno 380 nm do vključno 750 nm. Prednostno je v posameznem izbranem spektru te vidne svetlobe, ki jo zaznamo kot določeno barvo, in sicer najbolj prednostno v spektru vijolične svetlobe z valovno dolžino od vključno 380 nm do vključno 450 nm. Alternativno pa tudi v spektrih drugih barv svetlobe, izbrane izmed spektra modre svetlobe z valovno dolžino od vključno 450 nm do vključno 495 nm, spektra rumene svetlobe z valovno dolžino od vključno 570 nm do vključno 590 nm, spektra zelene svetlobe z valovno dolžino od vključno 495 nm do vključno 570 nm, spektra oranžne svetlobe z valovno dolžino od vključno 590 nm do vključno 620 nm in/ali spektra rdeče svetlobe z valovno dolžino od vključno 620 nm do vključno 750 nm. Prednostno je frekvenca utripajočega oddajanja signalne svetlobe v območju od vključno 2 Hz do vključno 8 Hz in najbolj prednostno bodisi frekvenca 2 Hz ali frekvenca 3 Hz.

Navedeni signal zaznane napačne smeri vožnje vozila se pošlje brezžično bodisi preko signalov mobilne telefonije, kot so poznane v stanju tehnike, pri čemer navedeno skupno ohišje detektorja in svetlobne signalne luči vključuje še oddajno enoto oz. anteno za mobilno telefonijo, kjer signal nato sprejme sprejemna antena, nameščena v bazni postaji, n. pr. BP 5, nameščeni ob vozišču oz. avtocesti. Alternativno se signal brezžično pošlje tudi preko Wi-Fi antene, nameščene v navedenem skupnem ohišju, do Wi-Fi antene v bazni postaji BP_5 ob vozišču in po potrebi tudi v nadzorni oz. kontrolni center vozišča in/ali nadalje v enega ali več centrov za nadzor varnosti vozišč pri upravljalcu vozišč in po potrebi pri policiji in/ali drugih organih za civilno varnost. Nadalje se alternativno signal brezžično pošlje tudi preko drugih podobnih sistemov in anten, kot so poznane v stanju tehnike, izbrane izmed sistema radijskih valov, radiodifuznih sistemov in podobnih sistemov prenosa signalov s pomočjo različnih elektromagnetnih in drugih valov, kot so poznani v stanju tehnike (n. pr. sistem medsebojnega obveščanja na policiji). Še nadalje se takšen signal alternativno lahko pošlje še prek žičnih povezav, kot n. pr. poznane v stanju tehnike, preko klasičnih telefonskih žic oz. kablov in/ali preko optičnih in/drugih podobnih kablov za prenos signalov. V posebnem izvedbenem primeru se uporabi brezžično omrežje LoRa, kot je poznano v stanju tehnike. Brezžično omrežje LoRa je brezžično komunikacijsko omrežje, strukturirano in vzpostavljeno po brezžičnem komunikacijskem standardu LoRa (imenovan tudi: LoRa standard) interneta stvari (angleška kratica IoT) pod upravo Združenja LoRa (angleško: LoRa Alliance). To omrežje omogoča vzpostavitev omrežij interneta stvari zunaj in znotraj stavb in/ali drugih podobnih objektov, ki so bodisi javna ali zasebna širokopasovna omrežja nizkih moči (angleško: Low Power Wide AreaNetwork, kratica: LPWAN) ter se med seboj povezujejo in med seboj prenašajo in izmenjujejo brezžične signale preko vzpostavljene mreže t. i. LoRa senzorjev in LoRa naprav (t. j. senzorjev in naprav po LoRa standardu) ter baznih postaj, kot n. pr. multitehnološko-kanalne Lo-Ra bazne postaje z dometom signala do vključno 10 km in več, prednostno do vključno 16 km od bazne postaje.

Hkrati se LoRa omrežje nadalje povezuje z omrežjem mobilne telefonije in tudi z žičnim internetnim omrežjem širokih pasov (angleški naziv: Wide Area Network, kratica: WAN). V sliki 3 je shematsko s puščico z dvema pikama prekinjene temno sive črte prikazana pot takšnega signala od detektorja DNSV 35 do bazne postaje BP_5, kjer nato ta bazna postaje pošlje signal za aktivacijo in vklop signalne svetlobne luči temu detektorju v napačni smeri vožnje sledečih signalnih luči ob detektorjih DNSVZRAIl, DNSV 34 in DNSV_32 za signalizacijo napačne smeri vožnje na odseku od detektorja DNSV 35 do detektorja DNSV ZRAI l na avtocestnem izvozu AI_1 in na prve strani/polovice avtoceste na odseku od detektorja DNSV ZRAI l do detektorja DNSV 34 oz. odsek avtoceste z oznako ASO 34 ter na odseku od detektorja DNSV 34 do detektorja DNSV_32 oz. odsek avtoceste z oznako ASO_32. Pot navedenih signalov od bazne postaje BP_5 do navedenih svetlobnih signalnih luči je označena s puščico z eno piko prekinjeno temno sivo črto (od BP_5 do DNSV_34 oz. do DNSV_32) oz. črno črto (od BP_5 do DNSV ZRAI l).

Podobno jev sliki 2 shematsko s puščico z dvema pikama prekinjene temno sive črte prikazana pot takšnega signala od detektorja DNSV31 do bazne postaje BP_5, kjer nato ta bazna postaje pošlje signal za aktivacijo in vklop signalne svetlobne luči temu detektorju v napačni smeri vožnje sledečih signalnih luči ob detektorjih DNSV_33 in DNSV 36 za signalizacijo napačne smeri vožnje na odseku od detektorja DNSV_31 do detektorja DNSV 33 na drugi strani/polovici avtoceste na odseku avtoceste z oznako ASO 31 in na odseku od detektorja DNSV 33 do detektorja DNSV 36 z oznako ASO_33 ter nadalje za odsek z oznako ASO_36. Pot navedenih signalov od bazne postaje BP_5 do navedenih svetlobnih signalnih luči je označena s puščico z eno piko prekinjeno temno sivo črto, t. j. od BP_5 do DNSV 33 oz. do DNSV 36. V primeru, ko v napačni smeri vozeče vozilo, nadaljuje z vožnjo v napačni smeri naprej od zadevnega detektorja DNSV_x, takšno vožnjo nato zazna temu detektorju v napačni smeri vožnje sledeči detektor DNSV_x+l, nameščen ob vozišču, (x+l pomeni geografsko lokacijo namestitve detektorja, ki v napačni smeri vožnje sledi detektorju DNSV_x).

Ob nadaljevanju takšne vožnje naprej v napačni smeri preko linije detektorja DNSV_x+l, kar je v slikah 1, 2 in 3 pri vsakem izmed detektorjev DNSVKRAIl, DNSV_35, DNSVZRAIl, DNSV_34, DNSV 32, DNSV31 in DNSV 36 označeno shematsko s prekinjeno črno črto (pri detektorju DNSV ZRAI l je v beli prekinjeni črti roba avtoceste označena še stična linija med avtocesto in izvozno cesto AI_1), in to navkljub utripajoči svetlobni signalni luči oz. alarmni luči od detektorju DNSV_x+l, takšno napačno smer vožnje zaznavajo nato vsi zaporedni detektorji, ki so nameščeni na vozišču oz. v teh slikah na avtocesti zaporedno v smeri napačne vožnje. To so detektorji DNSV_x+2 (x+2 pomeni geografsko lokacijo namestitve detektorja, ki v napačni smeri vožnje sledi detektorju DNSV_x+l) in njemu sledeči detektorji (n. pr. DNSV_x+3, DNSV_x+4, DNSV_x+5 itd.). S tem se podobno, kot je opisano zgoraj izvaja komunikacija med vsakokratnim detektorjem DNSV_x, ki zazna napačno smer vožnje, in bazno postajo BP_5 ter z svetlobnimi signalnimi lučmi, nameščenimi ob navedenih detektorjih DNSV_x, DNSV_x+l, DNSV_x+2 itd. S tem se vklopijo tudi zaporedne svetlobne signalne luči na zadevnem odseku avtoceste. Predpostavlja se namreč, da bo vozilo v primeru napačne smeri vožnje na avtocestnem izvozu tudi zapeljalo na avtocesto v nedovoljeni/napačni smeri vožnje in tako nadaljevalo po avtocesti. Zato se vključi alarmna signalizacija na ustreznem številu zaporednih segmentov ASO_x vzdolž avtoceste, nameščenih zaporedno v napačni smeri vožnje. S tem se obvesti vsa vozila, ki vozijo na zadevnem odseku avtoceste v pravi smeri vožnje z namenom, da se pripravijo na umik v napačni smeri vozečemu vozilu. Če vozilo nadaljuje v nasprotni smeri, kar zaznavajo vzdolž avtoceste nameščeni detektorji DNSV_x in sledeči, ti samodejno vključujejo alarmno signalizacijo na priporočeni oziroma vnaprej dolžini avtoceste, odmerjeni z odseki zaporednih svetlobnih signalnih luči, to je aktivacija in vklop ustreznega števila alarmnih luči na zaporednih odsekih ASO_x in sledeče ASO_x+l luči.

Vsak detektor DNSV_x sestoji iz detektorskega, vklopnega, svetlobno signalnega (t. j. alarmna luč) in komunikacijskega dela. Detektorski del oz. detektorje namenjen zaznavanju smeri gibanja vozila in je lahko implementiran na različne načine, kot je opisano zgoraj (npr. radarski sistem, kije relativno cenen in zelo robusten v različnih vremenskih situacijah). Komunikacijski del vključuje komunikacijsko komponento, kije izdrana izmed komponent, kot so poznane v stanju tehnike in sestojijo iz oddajne in sprejemne antene.

Vklopni del je namenjen vklopu pripadajoče alarmne signalizacije ASO_x, kjer je alarmna luč združena skupaj z detektorsko napravo DNSV_x z združenima detektorjem vozil v napačni smeri vožnje in detektorjem zaustavitve vozila na vozišču ter nameščena na infrastrukturnem objektu vozišča oz. avtoceste, kije prednostno varnostna oz. zaščitna ograja avtoceste/vozišča. Alarmna luč oddaja zgoraj opisani svetlobni signal na določeni dolžini avtocestnega odseka ASO_x. Celotna alarmna signalizacija predstavlja verigo opisanih zaporednih signalizacijskih luči. Te so prednostno LED svetila, kot se v stanju tehnike uporabljajo za označevanje dela oz. delovišč in s tem povezanih potekov obvozov na in/ali ob avtocestah/ voziščih.

Komunikacijski sistem, ki deluje prek zgoraj opisanega sistema signalov, je namenjen sporočanju dogodka detekcije/zaznave kritične situacije oz. kritičnega oz. izrednega dogodka na vozišču (t. j. napačna smer vožnje in/ali ustavitev vozila), kar je n. pr. zaznava nasproti vozečega vozila v napačni smeri vožnje, drugim zaporednim DNSV_x s pripadajočimi alarmnimi lučmi. Tako se vzdolž zaporednih odsekov ASO_x vključijo pripadajoče alarmne luči. Komunikacija je lahko izvedena žično ali brezžično. Alternativno komunikacija poteka neposredno med samimi napravami DNSV_x in njihovimi komponentami ali pa prek zgoraj opisanih baznih postaj. Bazne postaje so lahko prav tako povezane žično ali brezžično.

Informacija o kritičnih situacijah/ dogodkih se po potrebi nadalje sporoči centrom za nadzor vozišča/ avtoceste in po potrebi nadalje centrom za obveščanje o prometnih nezgodah, kar vključuje tudi radijske oz. radiodifuzne postaje.

Naprave DNSV_x alternativno poleg na varnostno ograjo namestimo na stebre cestne razsvetljave, na stebre SOS telefonov in/ali na druge nosilne elemente ob avtocesti, kot n. pr. stebri prometnih znakov, stebri nadcestnih prometnih signalnih sistemov in podobno. Razdaljo med posameznimi napravami DNSV_x izberemo v razponu z upoštevanjem dometa detektorjev in jih namestimo n. pr. na varnostno ograjo vzdolž vozišča, na omenjenih stebrih voziščne/avtocestne infrastrukture. To ponavadi prilagodimo tehničnim omejitve samega terena vozišča. V slikah 1, 2 in 3 vozili PSVl in PSV 2 vozita v pravilni smeri vožnje, vozili NSV_1 in NSV_2 pa v napačni smeri. V primeru, ko avtomobil NSV l zapelje na avtocestni izvoz AI_1 v napačni smeri, to zazna najprej detektor DNSVKRAIl in nato DNSV 35. Posledično se ob zaznavi tega vključita alarmni luči ob detektorjih DNSV_KRAI_1 in DNSV 35, to je alarmna signalizacija vzdolž avtocestnega odseka ASO 35 na avtocestnem izvozu AI_1 ter nadalje še na odseku od DNSV 35 do DNSV ZRAI l ter odseki ASO 34 in ASO 32 ter po potrebi njim sledeči odseki. Če DNSV_35 ugotovi, da vozilo NSV_1 nadaljuje z vožnjo v napačni smeri, sporoči to informacijo bazni postaji BP_5, ki na zapovrstnih napravah DNSV_x, t. j. DNSV_34 in DNSV 32 aktivira in vklopi alarmne luči vzdolž zaporednih odsekov avtoceste (n. pr. najprej ASO34 in ASO 32 in nato njim sledeče).

Po potrebi v alternativnem izvedbenem primeru prisotnosti vozil s komunikacijskimi komponentami, ki vključujejo oddajno in sprejemno anteno, ki so povezane z bazno postajo BP_5 in podobnimi zgoraj opisanimi komunikacijskimi sistemi ta alarmna signalizacija poleg že vključenih alarmnih luči še dodatno sporoči vozilu PSV l, ki vozi v pravilni smeri, prihajajočo nevarnost iz nasprotne smeri. V drugem primeru na sliki 2 vozilo NSV_2 n. pr. po trčenju v zaščitno ograjo spremeni smer vožnje in vozi v napačni smeri od predpisane smeri vožnje PSM 2. Zazna ga detektor DNSV_31, ki posledično vključi alarmno luč ob tem detektorju za signalizacijo na odseku ASO_31 ter nadalje sporoči oz. pošlje ta signal do bazne postaje BP_5. Ta postaja BP_5 aktivira in vklopi alarmno signalizacijo na določenem odseku/ dolžini vozišča oz. cestišča, t. j. na odsekih ASO 33 in ASO_ 36 z vklopom alarmnih luči od detektorjih DNSV_33 in DNSV_36 ter posledično s komunikacijo signalov preko postaje BP_5 do ustreznega število zapovrstnih/zaporednih naprav DNSV_x s pripadajočimi alarmnimi lučmi. V primeru, da vozilo NSV_2 navkljub vsej alarmni signalizaciji nadaljuje vožnjo v napačni smeri, to zaznajo nadaljnje naprave DNSV_x in tako se obcestna veriga prižiganja oz. aktiviranja in vklopa alarmnih signalizacijskih luči samodejno daljša preko navedenega komunikacijskega sistema. Poleg zaznave vožnje vozila v napačni smeri, lahko zaznavamo tudi vozila, ki so na vozišču obstala oz. obmirovala oz. so se zaustavila, kar zaznajo n. pr. nizkocenovni radarji, kjer so zato združeni v skupni napravi DNSV_x tako detektor vožnje vozila v napačni smeri na vozišču kot detektor zaustavitve vozila na vozišču.

Ker se ob avtomobilskih nezgodah velik odstotek vozil zaleti v zaščitno ograjo, po potrebi v opisani zaznavno-signalizacijski vključimo tudi detektorje trka DTVO_x, kijih namestimo na varnostne ograje in/ali druge infrastrukturne objekte vozišča oz. avtoceste. Ti detektorji trka sicer v slikah 1, 2 in 3 niso prikazani. Kadar so v naprave DNSV_x vključeni tudi detektorji trka, so ti izbrani izmed detektorjev, kot so poznani v stanju tehnike, med katerimi so n. pr. infrardeči senzorji oz. IR detektorji, piezo-električni detektorji kot n. pr. pospeškometri oz. tako imenovani žiroskopi in drugi podobni detektorji, po potrebi pa tudi detektorji varnostno svetlobne zavese. IR detektorji so n. pr. izbrani izmed detektorjev podjetja Murata MFG. Co., Ltd., ki so piroelektrični IR senzorji, kot n. pr. senzor IRA-E712ST3 (angleško: Pyroelectric Infrared Sensor No. IRA-E712ST3) s temperaturnim območjem delovanja od- 40 °C do + 70 °C. IR detektorji imajo območje detektiranja na razdalji do vključno 200 m, kar pomeni da jih lahko namestimo na razdalji do največ 200 m. Prednostno v smislu tega izuma za zaznavanje trkov vozil, kar posredno zaznamo s presekom oz. prekinitvijo linije oddanega snopa IR žarkov od oddajne enote senzorja do sprejemne enote senzorja, ki jo namestimo v liniji tik pred varnostno ograjo in/ali v liniji tik pred nameščenimi drugimi podobnimi infrastrukturnimi objektu ob robovih vozišča, da zaznamo presek te linije s strani vozila ali s strani drugega udeleženca v prometu. Ker so nekateri izmed Ir senzorjev zelo občutljivi in zaznajo tudi objekte s premerom okoli 5 mm oz. večjih naravnamo na velikost manjše dimenzije vozil in drugih udeležencev v prometu, kar je prednostno njihova širina. Kadar v sistem po tem izumu vključimo tudi navedene detektorje trkov, potem imajo tudi te naprave vključene podobno kot zgoraj opisani detektorji DNSV_x komunikacijske antene, ki vključuje oddajno in sprejemno anteno, in se vključijo v komunikacijski sistem, kot je zgoraj opisano, ter komunicirajo s pomočjo tega sistema medsebojno z alarmnimi lučmi in z baznimi postajami, kot n. pr. z bazno postajo BP_5.

Izvedbeni primer 2 - Zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačni smeri in/ali zaustavitve vozil na avtocestnem izvozu in na avtocesti, ki vključuje še detektorje zaznavanja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča

Sistem v izvedbenem primeru vključuje vse komponente, kot so opisane v izvedbenem primeru 1. Poleg njih pa vključuje še komponente za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča, in sicer vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v varnostno ograjo vozišča) in/ali vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v infrastrukturni objekt vozišča) in vsaj eno ali več signalizacij skih komponent za signaliziranje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča ter vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča.

Med prednostno izbranimi detektorji trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektorji trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča po tem izumu so detektorji, delujoči na principu pospeškometrov oziroma pospeškometri. Ti so prednostno izbrani izmed pospeškometrov, kot so poznani v stanju tehnike, med katerimi sta prednostno n. pr. pospeškometra proizvajalca/ podjetja Analog Devices, Inc. z nazivoma ADXL195 in ADXL295 (angleško: High Performance Accelerometer with Dual Spectrum Signal Processing), kjer pospeškometer z oznako ADXL195 deluje eno-osno (os x) in pospeškometer z oznako ADXL295 dvo-osno (osi x in y), ki sta posebej primerna za zaznavo trkov in/ali udarcev vozil ter drugih objektov z naleti do okoli pospeškov 120 g, kjer g na zemeljski površini znaša približno okoli 9,81 m/s2. Oba delujeta v temperaturnem območju od - 40 °C do + 105 °C in pri električni napetosti 3,3 V ali 5 V.

Primerni detektorji za zaznavo trkov so nadalje n. pr. tudi bipolarni digitalni pozicijski senzorji, delujoči po Hall efektu, kot jih nudi podjetje Honeywell International Inc., kot takšni senzorji z oznakami SS41, SS41-L, SS41-T3, SS41-S in SS41-SP (angleški naziv: Bipolar Hall-Effect Digital Position Sensor ICs) z območjem delovanja pri napetosti od 4,5 V direktnega električnega toka do 25 V takšnega toka in pri jakosti okoli od 5 mA (pri napetosti 4,5 V) ter v temperaturnem območju od - 40 °C do + 150 °C. Med njimi so po potrebi tudi detektorji, kot jih opisuje patentna prijava US 20170291473 (objavljena 12.10.2017), ki se namestijo v objekt, v katerega se predvideva oz. v katerega je možen trk vozil, kar je v primeru tukajšnjega izuma varnostna ograja ali kateri koli drug infrastrukturni objekt vozišča oz. avtoceste, kije nameščen ob vozišču. V tem izvedbenem primeru z detektorji trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektorji trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča je postopek zaznavanja in signalizacije voženj vozil v napačno smer, njihovih zaustavitev na vozišču ter njihovih trkov v varnostno ograjo vozišča in/ali njihovih trkov v infrastrukturne objekte vozišča podoben, kot je zgoraj podrobneje opisan postopek zaznavanja in signalizacije voženj vozil v napačno smer in/ali njihovih zaustavitev na vozišču, le da so poleg navedenih detektorjev vožnje vozil v napačno smer in/ali zaustavitve vozil na vozišču nameščeni še detektorji trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali detektorji trkov vozil v infrastrukturne objekte vozišča, kar pomeni, da so navedeni detektorji trkov vozil nameščeni v določenih razmakih, kot so opisani zgoraj, na varnostno ograjo vozišča in v infrastrukturne objekte vozišča na višini, na kateri se pričakuje nalet, udarec oz. trk vozila ob navedeni infrastrukturni objekt vozišča, kar je odvisno od dimenzij vozil. Takšna višina namestitve detektorjev trkov je zato v območju od okoli vključno 20 cm nad ravnino tal vozišča do vključno 5 m nad ravnino tal vozišča. Podobno delujejo tudi vse komunikacijske komponente za sporočanje zazananih dogodkov vožnje vozil v napačno smer in/ali zaustavitve vozil na vozišču, ki hkrati vključujejo še komunikacijske komponente za sporočanje zazananih dogodkov trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča s hkratno prilagoditvijo tako, da se ob detektiranju trka vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozil v varnostno ograjo vozišča, in/ali ob detektiranju trka vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, vklopi najprej svetlobna signalna luč na mestu lokacije detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, in/ali se vklopi najprej svetlobna signalna luč na mestu lokacije detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, ter se nato posreduje signal o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in da se zato vklopijo oz. aktivirajo te luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je zgoraj opisano, oziroma se v primeru zaznave trka v infrastrukturni objekt vozišča nato posreduje signal o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, ki je zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opisano zgoraj. Temu sledi posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več baznih postaj, in/ali posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več baznih postaj. Nadalje sledi posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča, in/ali posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča. Končno temu sledi še posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opisano zgoraj, in/ali posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, ki je zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo, kot je opredeljeno zgoraj.

Takšen postopek nadalje vključuje še posredovanja signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od navedene bazne postaje do zaporednih signalizacijskih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in/ali zaustavitve vozil na vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v napačni smeri vožnje na vozišču za že aktiviranimi in vklopljenimi svetlobnimi signalnimi lučmi vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem vozilu na vozišču, ki vozi v napačni smeri vožnje, in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču.

Poleg tega takšen postopek po potrebi nadalje vključuje še posredovanja signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali posredovanja signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih signalizacijskih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, ki je zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, in/ali ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča.

Tukaj opisani sistemi in postopki zaznavanja in signalizacije voženj vozil v napačno smer, njihovih zaustavitev ter njihovih trkov v infrastrukturne objekte ob voziščih in ob voznih trasah v cestnem prometu se lahko alternativno skonstruirajo in izvedejo z ustreznimi prilagoditvami glede na vsakokratno infrastrukturo tudi specifično za zaznavanje in signaliziranje voženj vlakov, lokomotiv in drugih podobnih železniških vozil (n. pr. lokomotive za popravila železniških tirov, lokomotive za pluženje železniških tirov) v napačno smer, njihovih zaustavitev ter njihovih trkov v infrastrukturne objekte ob železniških tirih, specifično za zaznavanje in signaliziranje voženj vodnih plovil v napačno smer, njihovih zaustavitev ter njihovih trkov v infrastrukturne objekte ob vodnih poteh, ki so prednostno vodni kanali in prekomorski ali rečni prekopi v vodnem prometu, ter specifično za zaznavanje in signaliziranje voženj zračnih plovil v napačno smer predvsem na letaliških pistah in prednostno pri vzletanju in pristajanju zračnih plovil na letališke piste, njihovih zaustavitev ter njihovih trkov v infrastrukturne objekte ob voznih površinah letaliških pist. V obsegu tukaj opisanega in opredeljenega izuma ter kot je definiran v priloženih zahtevkih so lahko možne tudi druge izvedbe sistema in postopkov zaznavanja in signalizacije voženj vozil v napačno smer na voziščih in/ali voznih trasah, zaustavitev vozil na voziščih in/ali voznih trasah in/ali trkov vozil v varnostne ograje vozišč ter trkov v druge infrastrukturne objekte ob voziščih (n. pr. v prometne znake in/ali informativne znake in/ali informativne ali oglasne table ali panoje ob voziščih, v nosilce nadcestnih oz. nad-voziščnih prometnih, informativnih in/ali drugih podobnih tabel, v nosilce cestnih in/ali železniških in/ali nad-vodnotrasnih nadvozov in/ali nadhodov, ki vključujejo tukaj opisane in opredeljene elemente in/ali komponente sistema z njihovimi funkcionalnostmi in/ali njihove alternativne ekvivalente ter druge izvedbe takšnih sistemov in postopkov ter posameznih korakov njihovega delovanja z različnimi modifikacijami in variacijami v kombinaciji tukaj opisanih elementov in/ali komponent sistema ter postopkov in posameznih korakov njihovega delovanja, saj lahko strokovnjak s področja tehnike na podlagi tukaj opisanih in razloženih rešitev tehničnega problema sistema in postopka zaznavanja in signalizacije voženj v napačno smer, zaustavitev na voznih trasah ter trkov v infrastrukturne objekte voznih tras v smislu tega izuma razvije tudi drugačne izvedbe takšnih sistemov in postopkov, kar pa ne spremeni bistva izuma, kot je opisan in opredeljen tukaj ter definiran v zahtevkih.

Claims (36)

1. Patentni zahtevki

   1. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču, ki vključuje: a) vsaj dva, tri ali več detektorjev vožnje vsaj enega ali več vozil v napačno smer (v nadaljevanju tudi: detektor vožnje vozila oz. vozil v napačno smer) in b) vsaj dve, tri ali več signalizacijskih komponent za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in c) vsaj eno ali več komponent za elektrificiranje navedenega sistema in/ali d) vsaj eno ali več kontrolnih enot, značilen po tem, da nadalje vključuje: e) vsaj enega in/ali ali več detektorjev zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču (v nadaljevanju tudi: detektor zaustavitve vozila oz. vozil) in f) vsaj eno ali več signalizacij skih komponent za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču ter g) vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka vožnje vozil v napačno smer in/ali zaznanega dogodka zaustavitve vozila na vozišču.
2. 2. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču po zahtevku 1, značilen po tem, da po potrebi vključuje še: h) vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v varnostno ograjo vozišča) in/ali i) vsaj enega ali več detektorjev trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča (v nadaljevanju tudi: detektor trka vozila oz. vozil v infrastrukturni objekt vozišča) in j) vsaj eno ali več signalizacij skih komponent za signaliziranje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča ter k) vsaj dve, tri ali več komunikacijskih komponent za sporočanje zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali zaznanega dogodka trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča.
3. 3. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1 in/ali 2, značilen po tem, daje detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali detektor zaustavitve vozila radarski detektor.
4. 4. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1,2 in/ali 3, značilen po tem, daje detektor vožnje vozila v napačno smer in/ ali detektor zaustavitve vozila na vozišču radarski detektor, izbran izmed detektorjev, ki delujejo na principu zvočnih valov, ultrazvočnih valov, mikrovalov, svetlobnih valov, vključno z laserskimi žarki, in/ali drugih elektromagnetnih valov.
5. 5. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 2, 3 in/ali 4, značilen po tem, daje detektor trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektor trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča detektor, kije pospeškometer.
6. 6. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 2, 3 in/ali 4, značilen po tem, daje detektor trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektor trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča detektor z infrardečimi žarki.
7. 7. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 2, 3 in/ali 4, značilen po tem, daje detektor trka vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali detektor trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča naprava svetlobne varnostne zavese.
8. 8. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6 in/ali 7, značilen po tem, da po potrebi poleg radarskega detektorja vožnje vozila v napačno smer in/ali zaustavitve vozila na vozišču vključuje še dodatni detektor takšne vožnje, kije video kamera.
9. 9. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 3, 4, 5, 6, 7 in/ali 8, značilen po tem, da so signalizacijska komponenta za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in signalizacij ska komponenta za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču ter po potrebi signalizacij ska komponenta za signaliziranje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča in/ali trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča združene v eno signalizacijsko enoto, ki izvaja vse navedene štiri funkcije signaliziranja, kjer je ta komponenta oz. enota izbrana izmed svetlobnih signalnih luči, svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih obvestilnih tabel.
10. 10. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in/ali 9, značilen po tem, daje navedena signalizacij ska komponenta svetlobna signalna luč, kije LED svetilo.
11. 11. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 10, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja z valovno dolžino od 380 nm do 750 nm.
12. 12. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 10 in/ali 11, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč utripajoče oddaja svetlobo v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja z valovno dolžino od 380 nm do 750 nm in s frekvenco utripanja svetlobe v območju od vključno 60 utripov na 1 sekundo oz. 60 Hz do vključno 2 utripov na 1 sekundo oz. 2 Hz.
13. 13. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 12, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč prednostno utripajoče oddaja svetlobo s frekvenco utripanja svetlobe v območju od vključno 2 Hz do vključno 8 Hz.
14. 14. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 12 in/ali 13, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč prednostno utripajoče oddaja svetlobo s frekvenco utripanja svetlobe 3 Hz.
15. 15. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 12 in/ali 13, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč najbolj prednostno utripajoče oddaja svetlobo s frekvenco utripanja svetlobe 2 Hz.
16. 16. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 380 nm do vključno 450 nm, kar je spekter vijolične svetlobe.
17. 17. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 450 nm do vključno 495 nm, kar je spekter modre svetlobe.
18. 18. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 570 nm do vključno 590 nm, kar je spekter rumene svetlobe.
19. 19. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 495 nm do vključno 570 nm, kar je spekter zelene svetlobe.
20. 20. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 590 nm do vključno 620 nm, kar je spekter oranžne svetlobe.
21. 21. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da navedena svetlobna signalna luč oddaja svetlobo z valovno dolžino od vključno 620 nm do vključno 750 nm, kar je spekter rdeče svetlobe.
22. 22. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in/ali 21, značilen po tem, da sistem vključuje več signalizacijskih komponent, ki so nameščene ob vozišču in/ali nad voziščem.
23. 23. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 in/ali 22, značilen po tem, da sistem vključuje več signalizacij skih komponent, ki so svetlobne signalne luči in so nameščene ob vozišču in/ali nad voziščem.
24. 24. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22 in/ali 23, značilen po tem, da so v navedenem sistemu vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali vsakokratni detektor zaustavitve vozila združena skupaj v vsakokratno detektorsko napravo oz. enoto in hkrati združena z vsakokratno signalizacijsko komponento za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in z vsakokratno signalizacij sko komponento za signaliziranje zaustavitve vsaj enega ali več vozil na vozišču v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto s skupnim dovodom električne energije, kjer je signalizacij ska komponenta navedena svetlobna signalna luč.
25. 25. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in/ali 24, značilen po tem, daje navedena svetlobna signalna luč nameščena na izvozni cesti z avtoceste od končne rampe izvozne ceste z avtoceste (to je mejna linija združitve izvozne ceste z drugo cesto, kije navadna cesta, magistralna cesta ali druga avtocesta) do njene začetne rampe (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) v razmakih na vsakem 5. (petem) metru izvozne ceste z avtoceste v smeri od končne rampe te ceste do njene začetne rampe.
26. 26. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in/ali 25, značilen po tem, daje navedena svetlobna signalna luč nameščena na izvozni cesti z avtoceste od končne rampe izvozne ceste z avtoceste (to je mejna linija združitve izvozne ceste z drugo cesto, ki je navadna cesta, magistralna cesta ali druga avtocesta) do njene začetne rampe (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) v razmakih na vsakem metru izvozne ceste z avtoceste v smeri od končne rampe te ceste do njene začetne rampe.
27. 27. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in/ali 26, značilen po tem, daje navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem 100-metrskem odseku od začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste (to je mejna linija začetka izvozne ceste z avtoceste) in do točke 100 m nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 5. (petem) metru do vključno na vsakem 10. (desetem) metru tega odseka avtoceste, in na odseku od navedene točke 100 m nazaj po avtocesti do točke 2 kilometrov od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste z enako smerjo vožnje na obeh straneh avtoceste (to je na navedeni sredinski in stranski strani zadevnih pasov avtoceste) v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 10. (desetem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru, in nadalje na preostalih odsekih avtoceste v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 50. (petdesetem) metru do vključno na vsakem 100. (stotem) metru avtoceste.
28. 28. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in/ali 26, značilen po tem, daje navedena svetlobna signalna luč nameščena na avtocesti na njenem odseku od navedene začetne rampe izvozne avtoceste z avtoceste in nazaj po avtocesti v nasprotni smeri od smeri vožnje na zadevnih pasovih avtoceste na obeh straneh avtoceste (to je na sredinski strani in na stranski strani zadevnih pasov avtoceste z enako smerjo vožnje) do navedene točke 100 m nazaj po avtocesti v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 10. (desetem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru odseka avtoceste.
29. 29. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in/ali 24, značilen po tem, da so navedena vsakokratni detektor vožnje vozila v napačno smer in/ali vsakokratni detektor zaustavitve vozila združena v eno vsakokratno detektorsko napravo oz. enoto, kije združena z vsakokratno signalizacij sko komponento, kije svetlobna signalna luč, v eno vsakokratno detektorsko signalizacij sko napravo oz. enoto v skupnem ohišju s skupnim dovodom električne energije in s skupno komunikacijsko anteno ter nameščene v razmakih, ki so v območju na vključno vsakem 5. (petem) metru do vključno na vsakem 50. (petdesetem) metru vzdolž vozišča.
30. 30. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in/ali 29, značilen po tem, daje navedena detektorsko signalizacij ska naprava oz. enota nameščena na infrastrukturni objekt . vozišča.
31. 31. Sistem za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer in za zaznavanja in signaliziranje zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi za zaznavanje in signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 30, značilen po tem, daje navedena detektorsko signalizacij ska enota nameščena na infrastrukturni objekt vozišča, kjer je ta infrastrukturni objekt vozišča samostojni steber, varnostna ograja in/ali drug podoben objekt, kije stojalo prometnega znaka, stojalo informacijska panela, table, stojalo informacijske table, stojalo voziščne osvetljave, informacijski panel, informacijska tabla in/ali voziščna osvetljava.
32. 32. Postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča, značilen po tem, da vključuje sledeče korake (v nadaljevanju oznaka koraka: Κ): KI) hkratno zaznavanje vsaj enega ali več vozil, ki vozijo v napačni smeri, z uporabo vsaj dveh, treh ali več detektorjev vožnje vozil v napačno smer, in zaznavanje vsaj enega ali več vozil, ki se na vozišču zaustavijo, z uporabo vsaj enega ali več detektorjev zaustavitve vozil na vozišču, K2) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja vožnje vozil v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in detektorja zaustavitve vozila na vozišču, ki je zaznal zaustavitev vozila na vozišču, K3) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in/ali 21, K4) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, ki je zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do ene in/ali več baznih postaj, K5) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v napačni smeri vožnje na vozišču za že aktiviranimi in vklopljenimi svetlobnimi signalnimi lučmi vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in/ali 21, ter po potrebi K6) posredovanje signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od detektorja vožnje vozila v napačno smer, kije zaznal v napačni smeri vozeče vozilo, in/ali od detektorja zaustavitve vozila na vozišču, kije zaznal zaustavitev vozila na vozišču, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča.
33. 33. Postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 32, značilen po tem, da vključuje po potrebi še sledeče dodatne korake (v nadaljevanju oznaka dodatnega koraka: DK): DK1) zaznavanje trkov vsaj enega ali več vozil v vsaj eno ali več varnostnih ograj vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozil v varnostno ograjo vozišča, DK2) zaznavanje trkov vsaj enega ali več vozil v enega ali več infrastrukturnih objektov vozišča z uporabo enega ali več detektorjev trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, DK3) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, ki je zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, DK4) vklop svetlobne signalne luči na mestu lokacije detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, DK5) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in/ali 21, DK6) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več sosednjih svetlobnih signalnih luči za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali infrastrukturni objekt vozišča in vklopitev oz. aktivacija teh luči, ki so ob vozišču nameščene zaporedno za že vklopljeno svetlobno signalno lučjo vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in/ali 20, DK.7) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do ene in/ali več baznih postaj, DK8) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do ene in/ali več baznih postaj, DK9) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od detektorja trka vozil v varnostno ograjo vozišča, ki je zaznal trk vozila v varnostno ograjo vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča, DK10) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od detektorja trka vozil v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trk vozila v infrastrukturni objekt vozišča, do enega in/ali več nadzornih oz. kontrolnih centrov vozišča, DK11) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, kije zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in/ali 21, DK12) posredovanje signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje do zaporednih svetlobnih signalnih luči ob vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno oddajati svetlobo po zahtevkih 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20 in/ali 21.
34. 34. Postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 32 in/ali 33, značilen po tem, da nadalje vključuje še nadaljnji korak (v nadaljevanju oznaka nadaljnjega koraka: ΝΚ): NK1) posredovanja signala o zaznani vožnji vozila v napačni smeri in/ali zaustavitve vozila na vozišču od navedene bazne postaje NK2) do zaporednih signalizacij skih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje vožnje vozil v napačno smer na vozišču in/ali zaustavitve vozil na vozišču, ki so nameščene vzdolž vozišča v napačni smeri vožnje na vozišču za že aktiviranimi in vklopljenimi svetlobnimi signalnimi lučmi vzdolž vozišča v smeri napačne vožnje na vozišču, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem vozilu na vozišču, ki vozi v napačni smeri vožnje, in/ali o zaznani zaustavitvi vozila na vozišču.
35. 35. Postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 32, 33 in/ali 34, značilen po tem, da nadalje vključuje še nadaljnji korak (v nadaljevanju oznaka nadaljnjega koraka: ΝΚ): NK3) posredovanja signala o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali NK4) posredovanja signala o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča od navedene bazne postaje NK5) do zaporednih signalizacijskih komponent, ki so svetlobni prometni znaki in/ali svetlobne signalne table, za signaliziranje trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali trkov vozil v infrastrukturni objekt vozišča, ki so nameščene vzdolž vozišča v smeri vožnje na vozišču, ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v varnostno ograjo vozišča, ki je zaznal trka vozila v varnostno ograjo vozišča, in/ali ki se približuje lokaciji detektorja trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, kije zaznal trka vozila v infrastrukturni objekt vozišča, tako da začno svetlobni prometni znaki oddajati znake in/ali da začno svetlobne signalne table oddajati sporočila o zaznanem trku vozila v varnostno ograjo vozišča in/ali o zaznanem trku vozila v infrastrukturni objekt vozišča.
36. 36. Postopek zaznavanja in signaliziranja vožnje vozil v napačno smer in zaznavanja in signaliziranja zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi postopek zaznavanja in signaliziranja trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 32, 33, 34 in/ali 35, značilen po tem, da se izvaja z uporabo sistema za zaznavanje in signaliziranje vožnje vozil v napačno smer, zaustavitve vozil na vozišču ter po potrebi trkov vozil v varnostno ograjo vozišča in/ali v infrastrukturni objekt vozišča po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 in/ali 31.