SI22229A2 - Torni amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj - Google Patents

Abstract

Amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj jeizveden iz ohišja (1), ki je na enem koncu opremljen s sredstvom (2) za povezavo s poljubnim delomelementa, katerega vibracije naj amortizer duši,prednostno z bobnom sušilnika, pri čemer se v ohišju (1) nahaja batnica (4), ki je na zunanjem prostem koncu zaključena s sredstvom (5) za povezavo s poljubnim nedušenim delom naprave, prednostno z ohišjem sušilnika. Značilnost amortizerja po izumu je v tem, da je na sredstvu (2) nasprotni strani na ohišju (1) izveden sklop (3) za nastavljanje dušenja amortizerja, pri čemer sklop (3) tvorijo del (1a) ohišja (1), v delu (1a) nameščena torni element (7) in nastavitveni element (8), ter plašč batnice (4), na katerega prilega tornielement (7), s tem da je nastavitveni element (8)izveden kot telo, ki prilega tornemu elementu (7), hkrati pa je stopenjsko vrtljiv in hkrati stisljiv v delu (1a) ohišja (1) v smeri proti osi batnice (4).

Description

ŠTEPEC, Matija

Torni amortizer,

ZLASTI ZA GOSPODINJSKI PRALNI STROJ

Predmet izuma

Predmet izuma je torni amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj.

Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešuje izum je, kako zasnovati torni amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj, katerega osno silo dušenja je možno nastavljati v predvidenem območju zaradi prireditve po dveh amortizerjev v enak par glede na osno silo dušenja.

Znano stanje tehnike

Pri gospodinjskih pralnih strojih je potrebno dušiti vibracije bobna s perilom zlasti pri centrifugiranju. Vibracije se pojavijo zato, ker ne moremo predvideti količine in ekscentričnosti vsakokratnega perila v bobnu. Zato se uporabljajo torni amortizerji, ki dušijo te vibracije. Ker se uporablja dvoje amortizerjev, ki sta na eni strani vpeta v ohišje pralnega stroja, na drugi strani pa na levem oziroma desnem delu bobna, se pojavi nujnost, da imata oba amortizerja na istem bobnu v zelo ozki toleranci enaki osni sili dušenja. Pri tem je znano, da so izdelovalne tolerance v velikoserijski proizvodnji in pri pričakovani tržno sprejemljivi ceni večje od tolerance te sile, ki je dopustna pri istem paru amortizerjev. Sedaj rešujejo ta problem tako, da izmerijo osno silo dušenja vsakega amortizerja in jih

29448.doc/ll-06ZVr nato sortirajo po teh izmerjenih vrednostih, da lahko pri montaži pralnega stroja izberejo ustrezne pare.

Pomanjkljivost take rešitve je veliko število skupin zadosti podobnih amortizerjev, kar povzroči logistične in skladiščne ovire tako pri proizvajalcu amortizerjev kot pri izdelovalcu pralnih strojev.

Druga pomanjkljivost pa se pojavlja pri vzdrževanju pralnih strojev. Pri okvari enega amortizerja nastane problem najti ustrezen nadomestni amortizer z istimi značilnostmi. Servis potrebuje zalogo z veliko izbiro različnih amortizerjev. Dodatno pa se pojavlja težava, ker serviser ugotovi, kateri tip (po sili dušenja) amortizerja je vgrajen v stroj šele na licu mesta, kjer pa ne more imeti vseh tipov amortizerjev na razpolago za zamenjavo.

Rešitev tehničnega problema

Opisani tehnični problem je rešen z amortizerjem o izumu, katerega značilnost je v tem, da lahko nastavimo osno silo dušenja na določeno vrednost znotraj tolerance, ki je predvidena za posamezne pare. S tem dobimo množico amortizerjev, katerih osna sila dušenja se vedno nahaja znotraj predpisanih toleranc za tvorbo posameznih parov za posamezen stroj. Pri uporabi takega amortizerja za servisiranje pa lahko na licu mesta nastavimo velikost sile dušenja, kije znotraj dopustnih toleranc enaka obstoječemu amortizerju.

Opisana rešitev je zasnovana tako, da je torni element, ki je nameščen v ohišju amortizerja in ki sodeluje z batnico amortizerja na torni način, stisljiv ob batnico tako, da se torni koeficient spreminja in s tem tudi sila dušenja. Nastavljanje sile dušenja lahko izvajamo že na koncu proizvodnje, s čimer imajo vsi amortizerji poljubno velike skupine isto silo dušenja znotraj predvidene tolerance. Prav tako lahko nastavlja silo dušenja uporabnik, t.j. proizvajalec pralnih strojev glede na

29448.doc/ll-06/Vr svoje potrebe. Še posebej pa je primeren tak amortizer za serviserje, ker ga lahko neposredno na mestu priredimo obstoječemu amortizerju iz istega para.

Podrobneje bo bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera in priložene risbe, na katerih kaže sl. 1 vzdolžni prerez amortizerja po izumu, sl. 2 prečni prerez istega po črti II - II s sl. 1.

Amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj, je izveden iz ohišja 1, kije cevaste oblike in na enem koncu opremljen s sredstvom 2, prednostno uho, za povezavo s poljubnim delom elementa, katerega vibracije naj amortizer duši, prednostno z bobnom sušilnika, na nasprotnem koncu pa je prioblikovan sklop 3 za nastavljanje dušenja amortizerja. V ohišju 1 se nahaja batnica 4, ki je na zunanjem prostem koncu zaključena s sredstvom 5, prednostno ušesom, za povezavo s poljubnim nedušenim delom naprave, prednostno z ohišjem sušilnika.

Značilnost izuma je v sklopu 3 za nastavljanje dušenja amortizerja. V razširjenem delu la ohišja 1 je v njegovi steni izveden vsaj en izsek 6. V delu la je nameščen torni element 7, ki obdaja batnico 4. Med delom la in tornim elementom 7 je nameščen nastavitveni element 8, ki je izveden kot telo, ki prilega tornemu elementu 7, hkrati pa je stopenjsko vrtljiv in hkrati stisljiv v delu la ohišja 1 v smeri proti osi batnice 4.

Nastavitveni element 8 vsebuje vsaj eno izboklino 9, ki leži v izseku 6, pri čeme je izboklina 9 enako široka (gledano v osni smeri dela la) kot izsek 6, s čimer je onemogočen osni pomik elementa 8 v delu la in krajša (gledano v radialni smeri dela la) od dolžine izseka 6, s čimer se lahko suče element 8 v delu la za največ kot, ki ga določa dolžina izseka 6. Višina radialno v izseku 6 potekajoče

29448.doc/ll-06/Vr izbokline 9 je zvezno spreminjajoča in sicer na enem koncu znaša 0, torej sovpada s površino dela 8, na nasprotnem koncu pa višina znaša toliko, kolikor je predviden največji stisk tornega elementa 7 v smeri osi batnice 4. Z drugimi besedami, izbokline 9 so oblikovane klinasto in usločeno tako, da prilegajo plašču elementa 8.

Nastavitveni element 8 je nadalje izveden s prirobnico 10, ki prilega prostemu robu razširjenega dela la ohišja 1, pri čemer sta njuni ploskvi na medsebojnem stiku izvedeni s sredstvom 11 , ki omogoča sukanje v eno smer in aretiranje v posamezni poziciji nastavitvenega elementa 8 glede na del la. Prednostno je sredstvo 11 izvedeno v smislu radialno potekajočih žagastih zob na obeh ploskvah. Očitno je, daje sredstvo 11 izvedeno z žagastimi zobmi samo na enem elementu, na nasprotnem elementu pa samo z vsaj enim zobom ali rebrom, v katerega se zaskoči ustrezen žagasti zob prvega elementa.

Nastavitveni element 8 je nadalje v osni smeri izveden z razcepi 12, ki jih je prednostno enako število kot izboklin 9, pri čemer se nahaja na vsakem odseku elementa 8 med dvema sosednjima razcepoma 12 po ena izboklina 9. Oblika razcepov 12 je poljubna in sicer taka, da zagotavlja zadostno elastičnost nastavitvenega elementa 8 v smeri proti osi batnice 4.

Vsaka izboklina 9 na nastavitvenem elementu 8 leži v pripadajočem izseku 6 v delu la. S sukanjem elementa 8 v delu la se usločena in klinasta ploskev izboklin 9 naslanja na en rob 6a izseka 6 in je glede na kot zasuka elementa 8 v delu la vsak del elementa 8 med sosednjima razcepoma 12 oddaljen od osi batnice 4 ustrezno višini izbokline 9 na mestu stika izbokline 9 in roba 6a izseka 6. S primikom delov elementa 8 proti batnici 4 je stisnjen torni element 7, s čimer se tvori večja torna sila med tornim elementom 7 in batnico 4. kar je cilj tega izuma.

29448. doc/l Ι-06/Vr

Torej lahko z amortizerjem po izumu posamično kadarkoli, t.j. v proizvodnji, pri tistem, ki vgrajuje amortizerje v druge stroje, npr. gospodinjske pralne stroje, ali pa med servisiranjem ročno nastavimo velikost torne sile amortizerja na želeno vrednost znotraj predvidenega območja. Za poenostavitev nastavljanja je predviden priročen dinamometer, s katerim lahko merimo in nastavljamo to silo, da dosežemo iste vrednosti te sile na več amortizerjih.

V prednostni izvedbi je ohišje amortizerja po izumu izvedeno iz termoplastičnega materiala, enako tudi nastavitveni element, medtem ko je torni element iz materiala z izbranim tornim koeficientom, prednostno je to polst. Batnica pa je kovinska, prednostno jeklena.

Razume se, da lahko strokovnjak s poznavanja značilnosti izuma na osnovi tega opisa, zasnuje tudi drugačne izvedenke tako v tehničnem smislu kot v smislu industrijskega dizajna, ne da bi obšel bistvo izuma, kot je opredeljeno v sledečih patentnih zahtevkih.

Claims (7)

1. Patentni zahtevki

   1. Amortizer, zlasti za gospodinjski pralni stroj, kije izveden iz ohišja (1), ki je na enem koncu opremljen s sredstvom (2) za povezavo s poljubnim delom elementa, katerega vibracije naj amortizer duši, prednostno z bobnom sušilnika, pri čemer se v ohišju (1) nahaja batnica (4), ki je na zunanjem prostem koncu zaključena s sredstvom (5) za povezavo s poljubnim nedušenim delom naprave, prednostno z ohišjem sušilnika, označen s tem, da je na sredstvu (2) nasprotni strani na ohišju (1) izveden sklop (3) za nastavljanje dušenja amortizerja, pri čemer sklop (3) tvorijo del (la) ohišja (1), v delu (la) nameščena torni element (7) in nastavitveni element (8), ter plašč batnice (4), na katerega prilega torni element (7), s tem da je nastavitveni element 8 izveden kot telo, ki prilega tornemu elementu (7), hkrati pa je stopenjsko vrtljiv in hkrati stisljiv v delu (la) ohišja (1) v smeri proti osi batnice (4).
2. 2. Amortizer po zahtevku 1, označen s tem, da je v razširjenem delu (la) ohišja (1) v njegovi steni izveden vsaj en izsek (6), prednostno pa so trije.
3. 3. Amortizer po zahtevkih 1 in 2, označen s tem, da vsebuje nastavitveni element (8) toliko izboklin (9), kot je izsekov (6) v delu (la) in leži v vsakem izseku (6) po ena izboklina (9), pri čeme je vsaka izboklina (9) enako široka (gledano v osni smeri dela (la)) kot izsek (6), in krajša (gledano v radialni smeri dela (la)) od dolžine izseka (6), ter je višina radialno v izseku (6) potekajoče izbokline (9) zvezno spreminjajoča in sicer na enem koncu znaša 0, torej sovpada s površino dela (8), na nasprotnem koncu pa višina znaša toliko, kolikor je predviden naj večji stisk tornega elementa (7) v smeri osi batnice (4), oziroma je vsaka izboklina (9) oblikovana klinasto in usločeno tako, da prilega plašču elementa (8).

   29448. doc/ll-06/Vr

   Ί
4. 4. Amortizer po zahtevkih 1 do 3, označen s tem, daje nastavitveni element (8) izveden s prirobnico (10), ki prilega prostemu robu razširjenega dela (la) ohišja (1), pri čemer sta njuni ploskvi na medsebojnem stiku izvedeni s sredstvom (H), ki omogoča sukanje v eno smer in aretiranje v posamezni poziciji nastavitvenega elementa (8) glede na del (la), pri čemer je sredstvo (11) v prednostni izvedbi zasnovano v smislu radialno potekajočih žagastih zob na obeh ploskvah.
5. 5. Amortizer po zahtevkih 1 do 4, označen s tem, da je nastavitveni element (8) v osni smeri izveden z razcepi (12), ki jih je prednostno enako število kot izboklin (9), pri čemer se nahaja na vsakem odseku elementa (8) med dvema sosednjima razcepoma (12) po ena izboklina (9) in je oblika razcepov (12) poljubna in sicer taka, da zagotavlja zadostno elastičnost nastavitvenega elementa (8) v smeri proti osi batnice (4).
6. 6. Amortizer po zahtevkih 1 do 5, označen s tem, da leži vsaka izboklina (9) na nastavitvenem elementu (8) v pripadajočem izseku (6) v delu (la), pri čemer se usločena in klinasta ploskev izboklin (9) naslanja na en rob (6a) izseka (6).
7. 7. Amortizer po zahtevkih 1 do 5, označen s tem, da je torni element (7) izveden iz polsti.