SI20472A - Postopek za izdelavo varnostnega stekla - Google Patents

Abstract

Opisan je postopek za izdelavo varnostnega stekla, pri čemer se lepilo z visokoznostjo od 5 Pa.s do 300 Pa.s (23 stopinj Celzija) in pri tekočnostni meji od 5 Pa do 800 Pa (23 stopinj Celzija) nanese na notranjo stran prve, vodoravno ležeče steklene plošče (6) in se na to plast lepila prekrivajoče položi druga steklena plošča (7), tako dA se stvori sendvični sIstem, se ta stisne in se nato lepilo strdi (9).ŕ

Description

METALLGESELLSCHAFT AG

Postopek za izdelavo varnostnega stekla

Predloženi izum se nanaša na nov postopek za izdelavo varnostnega stekla.

Varnostno steklo obstoji iz vsaj dveh steklenih plošč in vmesne plasti, ki medsebojno povezuje stekleni plošči. Steklene plošče se lahko izberejo v poljubni kombinaciji izmed anorganskih stekel, kot so floatsteklo, belo steklo, enoploščno varnostno steklo, delno prednapeto steklo, obarvano steklo, prevlečeno steklo, ozrcaljeno steklo, tenkoplastni solarni moduli in iz organskih stekel, kot sta polikarbonatno (PC) ali polimetilmetakrilatno (PMMA) steklo.

Varnostno steklo se uporablja npr. kot varnostno steklo z varnostnimi in/ali zaščitnimi lastnostmi pred zvokom, pri zaščiti površin s prelepljenjem s stekleno ploščo ali pri izdelavi solarnih modulov.

Za izdelavo varnostnega stekla s strdljivo vmesno plastjo se v sedanjem času uporabljajo naslednji postopki.

Zelo razširjeni postopek deluje tako, da se poševno postavljeni paket šip, ki obstoji iz dveh, v določeni razdalji nahajajočih se, očiščenih steklenih plošč, napolni s smolo za ulivanje z nizko visokoznostjo. Pri tem se votli prostor, ki se nahaja med steklenima ploščama, navzven zatesni npr. z dvostranskim lepilnim trakom, ki se nahaja med dvema steklenima ploščama. Ta zatesnitev na robu lahko obstoji tudi iz butilne vrvice, ki vsebuje trdo jedro iz termoplastičnega polimera, kot je npr. polipropilen.

Po napolnjenju, nagibanju napolnjene dvojne šipe v vodoravno lego, odzračenju in zapiranju odprtine za polnjenje s termoplastičnim materialom, npr. ponovno s talilnim lepilom ali z butilno vrvico, pride do strditve plasti smole za ulivanje, ki se nahaja med steklenima ploščama. Do strditve lahko pri enokomponentnem sistemu pride z ultravijolično svetlobo ali termično in pri večkomponentnem sistemu z ležanjem pri sobni temperaturi ali z dovajanjem toplote. Ta nekontinuiren postopek izdelave je podvržen omejitvam oz. pomanjkljivostim. Tako poteka nalepljanje lepilnega traku ali butilne vrvice ročno, kar je zelo zamudno. Plasti iz smole za ulivanje z debelino, kije manjša od 0,9 mm, se ne morejo izdelati; zaradi nujnosti hitrega polnjenja in odzračevanja spoja steklenih plošč je postopek omejen na uporabo smol z nizko viskoznostjo. Zaradi nizke viskoznosti smole pa preti nevarnost, da tekoča smola pred strditvijo izteče iz napolnjene dvojne šipe. Za odzračevanje je potrebno nagibanje od navpične do vodoravne lege, kar zahteva ročno krmiljenje; pri večjih razsežnostih šip prihaja do večjih razlik v debelini plasti in smola za ulivanje se mora strditi stacionarno. Razlike v debelini plasti stijene smole za ulivanje lahko pri tem postopku zaradi nizke viskoznosti smole za ulivanje pri predpisani debelini plasti okoli 1,0 mm ležijo v področju od 0,2 mm do 0,8 mm.

Po drugem, v spisu DE 2737 740 A opisanem avtomatskem postopku pride po segrevanju prve izmed dveh očiščenih steklenih plošč s pomočjo valja do nanosa lepilne snovi v debelini plasti okoli 0,3 mm. Na to lepilo, ki še ni stijeno, se nato s pomočjo valja položi polimerna folija in ponovno segreje z infrardečim sevanjem. Ta spoj steklo-lepilo-folija se z gumijastimi valji stisne tako, da se gube poravnajo in se izžene zrak med ploščo in folijo. Nato se s pomočjo valjev izvede nadaljnji nanos lepila na folijo polimera. Nato se položi druga steklena plošča, tako da se prekrivata, in se s pomočjo para valjev stisne tako, da pritisk valjev v drugi plasti lepila povzroči klinasto obliko, zaradi česar se zgornja steklena plošča nekoliko dvigne in tako omogoča odzračenje. Lepilo v nastalem spoju se nato strdi pod vplivom toplote. Tudi ta postopek ima pomajkljivosti: postopkovne korake segrevanja, nanosa lepila in stiskanja je treba večkrat uporabiti; varnostni sistem obstoji iz pet namesto iz treh plasti; odvečna folija na zunanjih stranicah šipe se mora odstraniti in navedena hitrost transporta v višini 0,457 m/min. je zelo nizka.

V spisu WO 97/22473 je opisan postopek za izdelavo laminata, ki obstoji iz vsaj dveh (steklenih) plošč, pri katerem vmesna plast obstoji iz smole, ki se lahko polimerizira, in se ta plast pred položitvijo druge steklene plošče predpolimerizira in se po položitvi druge steklene plošče in stiskanju spoja dokončno polimerizira. Pri tem postopku je pomankljivost v zapletenem koraku predpolimeriziranja. Nadalje je pomanjkljivost, da se pri nanosu smole potrebuje zatesnitev na robu.

Naloga izuma je torej odpraviti pomanjkljivosti pri stanju tehnike in za izdelavo varnostnega stekla izdelati postopek, ki deluje z manj postopkovnimi koraki in lahko dela brez tesnjenja na robu.

Naloga je rešena s postopkom, kije podan v patentnem zahtevku 1. Patentni zahtevki 2 do 11 nadalje opredeljujejo navedeni postopek. Na risbi je kot primer podan potek postopka v avtomatizirani variantni izvedbi.

Po postopku po izumu je za izdelavo varnostnega stekla potrebno le še pet postopkovnih korakov:

1. čiščenje in sušenje steklenih plošč,

2. nanašanje pastoznega lepila na notranjo stran prve, vodoravno ležeče steklene plošče,

3. prekrivajoče nalaganje druge steklene plošče na plast lepila,

4. stiskanje sendvičnega sistema in

5. stij e vanj e plasti lepila.

Čiščenje s komercialnimi čistili za steklo in sušenje steklenih plošč se izvede na znani način. Prednostno se lahko to izdeve avtomatično v pralnem stroju. Po pranju morajo biti steklene plošče popolnoma suhe, brez maščobe in brez ostankov čistila. Zelo primeren je nadzor čistosti. To se lahko izvrši vizuelno s pomočjo cevnih sijalk. Pri predhodnem prirezavanju steklenih plošč se na ugoden način dela z vodotopnimi vezalnimi olji ali takšnimi rezalnimi olji, ki se posušijo brez ostanka.

Očiščena prva steklena plošča se namesti vodoravno. Na zgoraj ležečo notranjo stran steklene plošče se nanese lepilo, kar se prednostno izvede avtomatično. Steklena plošča se vodi pod pripravo za nanašanje lepila ali pa se prednostno priprava za nanašanje lepila vodi preko steklene plošče. Pri tem se izvede natančno doziran nanos lepila. Na splošno je treba pri nanašanju lepila upoštevati natančno oddaljenost od roba, ki jo je treba za vsakokratno zgradbo predhodno določiti s poskusi, da na robovih šip lepilo ne more odteči.

Lepilo je posebno prilagojeno postopku, kar se tiče viskoznosti in lastnosti tečenja. Izbrano je z višjo viskoznostjo in prednostno tiksotropno. Področje viskoznosti znaša pri 23 °C od 5 Pa.s do 300 Pa.s, pri čemer mora biti tiksotropija s padajočo viskoznostjo nastavljena više. Pri 23 °C ima lepilo mejo tečenja v področju od 5 Pa do 800 Pa, prednostno v področju od 20 Pa do 80 Pa.

Kemična podlaga lepila je lahko silikon, epoksidna smola, poiiuretan, poliester ali poli(met)akrilat.

Prednostna oblika lepila temelji na poli(met)akrilatih. Nestrjeno lepilo vsebuje v glavnem reaktivne akrilatne in metakrilatne monomere, ki pri strjevanju tvorijo kopolimer, ki pa lahko zopet izkazuje zamreženo strukturo. Prednostno lepilo nadalje obsega akrilatne in metakrilatne funkcionalne oligomere - kot so npr. uretan akrilati, poliester akrilati - in polnila, sredstva za posredovanje oprijema in iniciatorje. Nadalje lahko vsebuje nereaktivne akrilatne in metakrilatne homo- in kopolimere, mehčala, dodatke, ki omogočajo lepljivost in stabilizatorje.

Kot reaktivni akrilatni in metakrilatni monomeri se uporabijo monofunkcionalni in multifunkcionalni, prednostno monofukcionalni estri akrilne oz. metakrilne kisline. Uporabljene alkoholne komponente estrov lahko obsegajo s funkcionalnimi skupinami substituirano ali nesubstituirano alkilno skupino, kot je metil, etil, propil, izo.propil, nbutil, terc.butil, pentil, heksil, njihovi izomeri in višji homologi, kot 2-etilheksil, fenoksietil, hidroksietil, 2-hidroksipropil, kaprolaktonidroksietil, polietilenglikol s polimerizacijsko stopnjo od 5 do 20, polipropilenglikol s polimerizacijsko stopnjo od 5 do 20 in dimetilaminoetil. Kot reaktivni monomer se lahko uporabi tudi akrilna in metakrilna kislina sama, amidi teh kislin in akrilnitril. Lahko se uporabijo tudi mešanice reaktivnih akrilatnih in metakrilatnih monomerov.

Primeri za akrilatne in metakrilatne funkcionalne oligomere so epoksiakrilati, uretanakrilati, poliesterakrilati in silikonakrilati. Oligomeri se lahko uporabijo monoali višefunkcionalno, prednostno se uporabijo difunkcionalno. Uporabijo se lahko tudi mešanice oligomerov.

Epoksiakrilati temeljijo na vsakokratno z akrilno ali metakrilno kislino terminiranim bisfenol-A-diglicidiletru, bisfenol-F-diglicidiletru, njihovih oligomerih ali novolakglicidiletru.

Uretanakrialti so zgrajeni iz izocianatov - npr. toluilen-, tetrametilksilen-, heksametilen-, izoforon-, cikloheksilmetan-, trimetilheksametil-, ksilen- ali difenilmetan-diizocianatov - in poliolov in funkcionalizirani z hidroksiakrilati - npr. hidroksiletilakrilatom - ali hidroksimetakrilatom - npr. hidroksimetilmetakrilatom.

Polioli so lahko poliesterpolioli ali polieterpolioli. Poliesterpolioli so lahko izdelani iz dikarbonkisline - npr. adipinske kisline, ftalne kisline ali njihovih anhidridov - in diola - npr. 1,6-heksandiola, 1,2-propandiola, neopentilglikola, 1,2,3-propantriola, trimetilolpropana, pentaeritrita ali etilenglikola, kot je dietilenglikol. Poliesterpolioli se lahko dobijo tudi z reakcijo hidroksikarbonske kisline - npr. izhajajoč iz kaprolaktona - s samo seboj. Polieterpolioli se lahko dobijo iz etilenoksida ali propilenoksida.

Poliesterakrilati so zgoraj opisani poliesterpolioli, ki so funkcionalizirani z akrilno kislino ali z metakrilno kislino.

Tukaj uporabljeni in sami po sebi znani silikonakrilati temeljijo na akrilatno funkcionaliziranih polidimetilsiloksanih različne molekularne mase.

Nereaktivni akrilatni in metakrilatni homo- in kopolimeri so homo- in kopolimeri akrilne kisline, metakrilne kisline in zgoraj opisanih estrov teh kislin. Prednostno lepilo lahko vsebuje tudi mešanice imenovanih homo- in kopolimerov.

Polnila so lahko ojačujoča ali neojačujoča. Kot polnila se lahko uporabijo pirogene ali obarjene silicijeve kisline, ki so površinsko obdelane ali prednostno hidrofilne, in

Ί celulozni derivati, kot so celulozni acetati, -acetobutirati, -acetopropionati, metilceluloze in hidroksipropilmetilceluloze. Prednostno lepilo lahko vsebuje tudi mešanice navedenih polnil.

Primeri za mehčala so estri ftalne kisline, kot so di-2-etilheksil-, diizodecil-, diizobutil-, dicikloheksil- in dimetil-ftalat, ester fosforne kisline, kot 2-etilheksildifenil-, tri-(2-etilheksil)- in trikrezil-fosfat, estri trimelitne kisline, kot so tri-(2etilheksil)- in triizononil-trimelitat, estri citronske kisline, kot so acetiltributil- in acetiltrietil-citrat, in estri dikarbonskih kislin, kot so di-2-etilheksiladipat in dibutilsebakat. Prednostno lepilo lahko vsebuje tudi mešanice imenovanih mehčal.

Sredstva za posredovanje oprijema so lahko izbrana iz skupine organofunkcionalnih silanov, kot so 3-glicidiloksipropil-trialkoksisilan, 3-aminopropil-trialkoksisilan, Naminoetil-3-aminopropil-trialkoksisilan, 3-metakriloksipropil-trialkoksisilan, vinil-trialkoksisilan, izo-butiltrialkoksisilan, merkaptopropil-trialkoksisilan, in iz skupine estrov silicijeve kisline, kot je tetraalkilortosilikat. Prednostno lepilo lahkov sebuje tudi mešanice navedenih sredstev za posredovanje oprijema.

Pri iniciatoijih se razlikuje med iniciatorji za termično strjujoče se enokomponentne lepilne sisteme, za enokomponentne lepilne sisteme, ki se strjujejo z ultravijoličnim obsevanjem, in za večkomponentne, večinoma dvokomponentne radikalno strjujoče se lepilne sisteme.

V termično strjujočih se enokomponentnih lepilih se lahko uporabijo organski peroksidi, kot skupina ketonperoksidov, npr. acetilacetonperoksid in terc.-butilperoksibenzoat. V enokomponentnih lepilih, ki se strjujejo z ultravijoličnimi žarki, so lahko fotoiniciatorji vsakokratno iz skupine benzoinetrov, benzilketalov, a-dialkoksiacetofenonov, α-hidroksialkilfenonov, ct-aminoalkilfenonov, acilfosfinoksidov, benzofenonov ali tioksantonov ali mešanic od teh. V večkomponentnih lepilih, ki se strjujejo radikalno, se lahko uporabijo organski peroksidi iz skupine perestrov, kot so terc.-butilperoksibenzoat, v povezavi z metalorganskim pospeševalnikom, kot je kobaltov oktoat - sol 2-etilheksan kisline.

Dodatki, ki omogočajo lepljivost, se lahko izberejo iz skupine naravnih ali sintetičnih, tudi naknadno modificiranih, smol. Kot smole služijo ogljikovodične smole, kolofonija in njeni derivati, politerpeni in njihovi derivati, kumaron-indenske smole, fenolne smole, polibuteni, hidrirani polibuteni, poliizobuteni in hidrirani poliizobuteni. Prednostno lepilo lahko vsebuje tudi mešanice navedenih dodatkov, ki omogočajo lepljivost.

Stabilizatorji so lahko antioksidanti, kot so fenoli - npr. 4-metoksifenol - ali sterično ovirani fenoli - npr. 2,6-di-terc.-butil-4-metilfenol - ali mešanice različnih antioksidantov.

Lepilo, ki se mu daje prednost, ima naslednjo sestavo (podatki so v mas. %):

a) reaktivni akrilat- ali metakrilatmonomeri 50 - 90

b) akrilat- ali metakrilatfunkcionalni oligomeri 5-40

c) nereaktivni akrilat- ali metakrilat-homo- in kopolimeri 0-15

d) polnila 2-30

e) mehčala 0-15

f) sredstva za posredovanje oprijema 0,3 - 3

g) iniciatoiji 0,1-3

h) dodatki, ki omogočajo lepljivost 0-5

i) stabilizatorji 0-2

Posebno prednostno je lepilo, ki vsebuje enega ali več fotoiniciatorjev in se strjuje z ultravijolično svetlobo.

Pri uporabi večkomponentnega lepila se mora le-to pred nanosom zmešati z mešalno in dozirno pripravo.

Zelo ugodno je, da se nanos lepila lahko izvede brez zatesnitve robov.

Nanašanje lepila lahko poteka v obliki zaključenega filma iz pravokotno na transportno smer steklene plošče usmeijeno šobo s široko režo.

Alternativno lahko nanašanje lepila poteka z ustrezno razmestitvijo šob v obliki goseničastih pramenov lepila, ki potekajo vzporedno s transportno smerjo steklene plošče.

Na plast lepila se poravnano položi druga steklena plošča, tako da se stvori sendvični sistem, ki obstoji iz stekla - lepila - stekla. Prednostno se tudi ta postopkovni korak izvaja avtomatično.

Ta sendvični sistem se nato stisne. Zato se na zunanjo površino druge, zgoraj ležeče steklene plošče izvaja zmeren pritisk, pri čemer se pritiska vzdolž linije, ki sovpada z zunanjo površino druge steklene plošče in se na splošno razteza prečno od ene strani druge steklene plošče do druge strani le-te. Ta linija pritiska se premika od enega konca sendvičnega sistema do drugega. Ustrezajoči nasprotni pritisk na spodnjo stekleno ploščo izvaja npr. podlaga. Pritisk, ki gaje treba izvajati, znaša 0,5 bar do 16 bar. Prednostno se pritisk izvaja z enim ali več pritisnimi valji na zgornjo drugo stekleno ploščo. Posebno prednostno se pritisk izvaja na obe stekleni plošči z enim ali več pari pritisnih valjev, pri čemer se sendvični sistem premika skozi nastavljivi vmesni prostor para pritisnih valjev.

Zrak, ki je še morebiti prisoten, se pri stiskanju umakne pred napredujočo linijo pritiska. Pri goseničastem nanosu lepila se zrak umika skozi kanale, ki so prisotni med gosenicami lepila. Nastane spoj, ki je brez zračnih mehurčkov, prve steklene plošče, lepila in druge steklene plošče. Predvsem nanos lepila v obliki gosenic deluje pozitivno na umikanje zraka.

Končno se lepilo strdi. To se zgodi na način, ki je sam po sebi poznan, in sicer glede na izbrano lepilo z obsevanjem s toploto ali s pomočjo snovi za tvoijenje radikalov ali prednostno z obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Po strditvi ima plast lepila debelino od 0,2 mm do 5 mm, prednostno od 0,5 mm do 2 mm.

V prednostni izvedbeni obliki postopka se celoten sistem dveh steklenih plošč in lepila avtomatično dovaja med omenjenimi stopnjami postopka.

Na risbi je kot primer podan potek postopka za avtomatizirano postopkovno varianto. Z nagibno mizo 1 se steklene plošče odlagajo vodoravno in se s transporteijem 2 na valje dovajajo pralnemu stroju 3. Po postopku pranja in sušenja se steklena plošča dvigne s pripravo 4 za dvigovanje, transportiran)e in odlaganje in se drži v čakalnem položaju. Druga, spodnja steklena plošča se dovede pod pripravo 6 za nanašanje lepila, kjer se izvede nanašanje lepila, ali pa se priprava 6 za nanašanje lepila dovede nad spodnjo stekleno ploščo. Nato se spodnja steklena plošča transportira do transportne in sestavljalne priprave 7. Tukaj pride do odlaganja v čakalnem položaju držane steklene plošče na stekleno ploščo, ki je opremljena z lepilom. Sendvični sistem nato dospe skozi stiskalnico 8 na valje do enote 9 za ultravijolično obsevanje, kjer pride do strditve lepila. Izdelano varnostno steklo nato nagibna miza 10 zasuče v navpično lego.

Postopek po izumu je primeren tudi zato, da se izdeluje varnostno steklo z več kot dvema steklenima ploščama. V ta namen se ponovijo ustrezni koraki postopka.

Predmet izuma je podrobneje pojasnjen z naslednjimi primeri. Navedbe odstotkov se, v kolikor ni drugače označeno, nanašajo na masne odstotke.

Primer 1: Izdelava lepila

V planetnem raztapljalniku so se v desetih minutah popolnoma zmešali kot reaktivni akrilatni monomeri 225,0 g (5 %) akrilne kisline in 2029,5 g (45,1 %) 2-etilheksilakrilata in kot akrilatfunkcionalni oligomer 1800,0 g (40 %) alifatnega uretanakrilata (Craynor CN 966 firme Cray Valley) in kot sredstvo za posredovanje oprijema 22,5 g (0,5 %) metakriloksipropiltrimetoksisilana (Dynasilan MEMO firme Sivento) in kot fotoiniciator 18,0 g (0,4 %) 2-hidroksi-2-metil-l-fenil-propan-l-ona (Darocure 1173 firme Ciba Spezialitatenchemie). Nato seje med 30 min. primešalo 405,0 g (9 %) visoko disperzne silicijeve kisline (Aerosil 20 firme Degussa) kot polnila in nato je bil za 15 min vzpostavljen vakuum pri 80 mbar. Dobilo seje lepilo z viskoznostjo 12 Pa.s pri 23 °C in meji tekočnosti 31 Pa pri 23 °C.

Reološki podatki so bili izmerjeni z rotacijskim reometrom na stožec in ploščo. Zunanji polmer reometra stožec-plošča je bil 20 mm. Uporabljen je bil stožec s strižnocepilnim kotom odprtine v velikosti 1°. Vnaprej je bila podana potisna napetost in meijena je bila strižna hitrost. Potisna napetost seje stopnjevala s prirastki po 0,5 Pa.

Primer 2: Izdelava varnostnega stekla s pomočjo pritisnega valja

Na očiščeno, vodoravno ležečo stekleno ploščo z razsežnostmi 500 mm x 150 mm x

3,85 mm je bilo nanešeno 66 g po primeru 1 izdelanega lepila. S pomočjo zobate lopatice je bilo lepilo porazdeljeno in v vzdolžni smeri steklene plošče so bili v lepilu potegnjeni kanali, tako da je lepilo na stekleni plošči ležalo v obliki gosenic. Nato je bila prekrivajoče naložena druga steklena plošča z identičnimi razsežnostmi, tako da so se vsakič poleg goseniČastih pramenov lepila nahajali zračni kanali. Ta sendvični sistem je bil stisnjen z ročnim valjem s premerom 100 mm. Pri tem se je ročni valj pod zmernim, z roko izvajanim pritiskom premikal v vzdolžni smeri od ene strani sendvičnega sistema proti drugi, pri čemer se je še med obema steklenima ploščama nahajoči zrak umikal po kanalih proč od linije pritiska, so se kanali zapirali in nastal je spoj brez zračnih mehurčkov iz dveh steklenih plošč s plastjo lepila, ki se je nahajala vmes. Lepilo se je nato stijevalo 7 minut pod ultravijoličnim nebom firme Torgauer Maschinenbau. Nato je bila debelina dobljenega varnostnega stekla, ki je bilo brez zračnih mehurčkov, izmeijena z mikrometrskim vijakom. Znašala je 8,51 mm, kar ustreza debelini plasti lepila 0,81 mm.

Primer 3: Izdelava varnostnega stekla s pomočjo para pritisnih valjev

Analogno primeru 2 je bil z 80 g lepila izdelan sendvični sistem iz dveh steklenih plošč in vmes nahajajočih se gosenic lepila. Sendvični sistem je bil voden skozi 9 mm veliko režo para gumiranih valjev s premerom 35 mm in pri tem brezmehurčno stisnjen. Strditev je bila ispeljena kot v primeru 2. Debelina dobljenega varnostnega stekla, ki je bilo brez zračnih mehurčkov, je znašala 8,80 mm, kar ustreza debelini plasti lepila, 1,10 mm.

Primer 4: Izdelava varnostnega stekla s pomočjo dveh drug za drugim nameščenih pritisnih valjev

Na očiščeno, vodoravno ležečo stekleno ploščo z razsežnostmi 1500 mm x 1000 mm x

3,85 mm je bilo naneseno 2700 g v primeru 1 izdelanega lepila. S pomočjo zobate lopatice je bilo lepilo porazdeljeno in v vzdolžni smeri steklene plošče so bili v lepilo potegnjeni kanali, tako da je lepilo na stekleni plošči ležalo v obliki gosenic. Na to je bila položena druga steklena plošča z identičnimi razsežnostmi in pokrivajoče. Ta sendvični sistem je bil stisnjen, tako da je ostal brez zračnih mehurčkov, z dvema gumiranima pritisnima valjema, ki sta drug za drugim nameščena v razdalji 200 mm in s premerom 50 mm in sta bila analogno primeru 2 vodena in pritiskana ročno. Strjevanje je bilo izvedeno kot v primeru 2. Debelina dobljenega varnostnega stekla brez zračnih mehurčkov je znašala 9,52 mm, kar ustreza debelini plasti lepila 1,82 mm.

Za

CHEMETALL GmbH:

Claims (11)

1. Patentni zahtevki

   1. Postopek za izdelavo varnostnega stekla, ki obstoji iz vsaj dveh steklenih plošč in vmesne plasti lepila, pri čemer

   a) se lepilo z viskoznostjo med 5 Pa.s in 300 Pa.s (23 °C) in mejo tekočnosti med 5 Pa in 800 Pa (23 °C) v pastozni obliki nanese na notranjo stran prve vodravno ležeče steklene plošče,

   b) se na to plast lepila pokrivajoče odloži druga steklena plošča, pri čemer se stvori sendvični sistem,

   c) se ta sendvični sistem stisne pod vplivom zmernega pritiska od 0,5 bar do 16 bar na zunanjo površino druge steklene plošče in ustreznega nasprotnega pritiska na prvo stekleno ploščo, pri čemer se pritisk izvaja vzdolž linije, ki sovpada z zunanjo površino druge steklene plošče in se razteza prečno od ene stranice do druge stranice druge steklene plošče, in pri čemer se linija pritiska premika od enega konca sistema do drugega, in

   d) se lepilo nato strdi.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da ima lepilo mejo tekočnosti od 20 Pa do 80 Pa (23 °C).
3. 3. Postopek po enem izmed zahtevkov 1 do 2, označen s tem, da lepilo temelji na silikonu, epoksidni smoli, poliuretanu, poliestru ali poli(met)akrilatu.
4. 4. Postopek po enem izmed zahtevkov 1 do 2, označen s tem, da se uporabi lepilo, ki obstoji iz naslednjih sestavin (navedbe so v masnih odstotkih, vsota ustavljenih sestavin = 100 %):

   a) reaktivni akrilatni ali metakrilatni monomeri

   b) akrilat- ali metakrilatfunkcionalni oligomeri

   c) nereaktivni akrilatni ali metakrilatni mono- in kopolimeri

   d) polnila

   e) mehčala

   f) sredstva za posredovanje oprijema

   g) iniciatoiji

   h) dodatki, ki omogočajo lepljivost

   i) stabilizatoiji

   50-90
5. 5-40

   0-15

   2-30

   0-15

   0,3-3

   0,1-3

   0-5

   0-2

   5. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 4, označen s tem, da lepilo vsebuje fotoiniciatoije in se stijuje z ultravijolično svetlobo.
6. 6. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 5, označen s tem, da izdelava varnostnega stekla poteka brez tesnjenja na robu.
7. 7. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 6, označen s tem, da nanos lepila poteka v obliki sklenjenega filma.
8. 8. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 6, označen s tem, da se nanos lepila izvede v obliki goseničastih pramenov lepila, ki potekajo vzporedno transportni smeri steklene plošče.
9. 9. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 8, označen s tem, da se tlak izvaja z enim ali več pritisnimi valji.
10. 10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da se sendvični sistem premika med enim ali več pari pritisnih valjev pravokotno na os valjev.
11. 11. Postopek po enem ali več zahtevkih 1 do 10, označen s tem, da se steklene plošče in sendvični sistem premikajo med posameznimi koraki in znotraj posameznih postopkovnih korakov avtomatično.