SI9800127A2 - Sklop lesenih gradnikov - Google Patents

Abstract

Gradbeni sklop za gradnjo nosilnih ali okrasnih konstrukcij sestoji iz večjega števila gradnikov iz lesa, ki imajo kvadrasto oblikovano osnovno zasnovo in sicer z izrabo gozdarskih stranskih produktov. Gradniki (3, 5, 7 in 9) so izvedeni s peresi (13) in utori (17) za medsebojno povezavo v sklop, pri čemer znaša pri najmanj enem delu gradnikov (3, 5, 7, 9) razmik med vzporedno med seboj ležečim drugimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C) ne več kot 60 mm, v prednostnem primeru okoli 50 mm, lahko pa tudi okoli 25 mm.ŕ

Description

Izum se nanaša na sklop za gradnjo nosilnih ali okrasnih konstrukcij, ki sestoji iz množice gradnikov iz lesa, po uvodnem delu prvega patentnega zahtevka. Tak sklop je poznan iz EP 0 606 633 A.

Sklop tovrstnih gradnikov omogoča doseči z izrabo gozdarskih stranskih produktov nosilne ali okrasne lesene konstrukcije različnih oblik na osnovi omejenega števila različnih gradnikov. Gradniki znanih sklopov imajo kvadraten tlorisni presek z razmikom 75 mm med nasprotiležnima vzdolžnima stranskima ploskvama.

Tanjši ali nepravilen šibek oziroma odpadni les se ne more več predelati v gradnike te velikosti in pod temi pogoji. Razen tega se izkažejo tako izvedeni gradniki za mnoge uporabe nesorazmerno težki, tako izvedena gradbena konstrukcija pa doseže masivnost, ki ni v vseh primerih zahtevana oziroma okrasna.

26386-IV/98-D19-Vr.

Ta problem je odpravljen s tem, da ne znaša pri najmanj enem delu gradnikov razmika med dvema med seboj vzporedno in nasprotiležnima vzdolžnima stranskima ploskvama več kot 60 mm, prednostno 50 mm, pri čemer obsega sklop smotemo tudi gradnike, pri katerih znaša ta razmik 25 mm. Razmik drugih dveh nasprotiležnih vzdolžnih stranskih ploskev laho znaša 75 mm, kot izhaja iz stanja tehnike. Rezultat teh izmer niso samo tanjši in s tem lažji, ampak tudi v smislu lesa varčujoči gradniki, ki kljub temu v bistvu doprinašajo k stabilnosti konstrukcij. Te so v celoti cenejše in imajo bolj gracilen izgled, vendar so lahko izdelane v primerjavi s 75 mm gradniki z enakom zunanjim obrisom. Ko so v sklopu uporabljeni debelejši in tanjši gradniki, so lahko po zahtevku 6 vstavljeni tanjši elementi tudi neposredno v utore debelejših gradnikov.

Nadaljnje prednosti, značilnosti in druge izvedbe izuma se kažejo iz sledečega opisa prednostnega izvedbenega primera, ki je prikazan na risbah, na katerih kaže sl. 1 perspektivni pogled od zgoraj stene, izvedene iz gradnikov sklopa po izuma;

sl. 2 - 9 gradnike sklopa, vsakokrat v čelnem in stranskem pogledu;

sl. 10 in 11 shematski prikaz razvrstitve gradnikov različnih debelin drugega ob drugem.

Na sl. 1 je prikazana stena v strmo od zgoraj gledanem perspektivnem pogledu, pri čemer je stena sestavljena iz gradnikov sklopa po izuma. Sklop sestoji v svoji osnovni izvedbi iz prvega gradnika 3 (sl. 2), drugega gradnika 5 (sl. 3), tretjega gradnika 7 (sl. 4) in prednostno še četrtega gradnika 9 (sl. 5). Pri tem se lahko pojavijo še nadalnje oblike gradnikov. Prikazana stena je sestavljena iz več takih gradnikov. Vsi gradniki imajo kradrasto osnovno obliko, ki jo imenuejmo tudi prizmatsko strukturo. Dolžina gradnikov je različna. Posebej primerne dolžine gradnikov znašajo 30 cm, 60 cm in 90 cm za primere, če so gradniki uporabljeni

26386-IV/98-D19-Vr.

za gradbene kostrukcije, npr. v notranjosti ali na prostem. Posamezni gradniki so leseni in izdelani iz izhodnega materiala npr. z rezkalnimi in frezalnimi stroji.

Kot je prikazano na sl. 1, je določeno število enakovrstnih gradnikov nameščenih eden vrh drugega v obliki stebra in so sosednji stebri povezani med seboj na svojih vzdolžnih straneh. Obstajajo stebri iz enakih gradnikov, kakor tudi taki, katerih gradniki se od le-teh, ki sestavljajo sosednje stebre, razlikujejo in so med seboj neposredno nameščeni drug ob drugem. Gradniki so lahko tudi zgrajeni v elemente, ki vprijemljejo eden v drugega in ki se zaprostirajo v vodoravni vzdolžni smeri in/ali so zamaknjeni v eno ali obe smeri. Nnadalje so opisani z ozirom na sl. 2 do 9 posamezni gradniki, ki jih lahko uredimo v sklop. Vsak gradnik ima štiri vzdolžne stranske ploskev A, B, C in D, od katerih sta A in C vzporedni in sta med seboj razmaknjeni za 50 mm, medtem ko ploskvi B in D nista pri vseh izvedbah vzporedni in vsebujeta prvi nazobčani element in drugi nazobčani element, ki ni pri vseh izvedba komplementaren prvemu.

Sl. 2 kaže posebej prvi gradnebi element 3. Le-ta ima v bistvu pravokoten prečni presek. Na obeh nasprotiležnih krajših vzdolžnih stranskih ploskvah B in D so izvedeni nazobčani elementi, namreč na vzdolni stranski ploskvi D pero 13 in na vzdolžni stranski ploskvi B utor 17. Nazobčani elementi so pa tudi v drugačnih izvebenih oblikah. Tako so laho uporabljene komplementarne vrste zob ali število čepov in njim komplementarne vdolbine. Pero 13 in utor 17 sta drug drugemu komplementarna tako, da vsakokratno pero 13 gradnika lahko vprijemlje v utor sosednjega gradnika. V predstavljenem primem so stranske ploskve nazobčanih elementov 13, 17 izvedene pravokotno na vdolžni stranski ploskvi B in D in se pero 13 ozuroma utor 17 nahajata v sredini vzdolžne stranske ploskve D oziroma vzdolžne stranske ploskve B. Nazobčani elementi 13, 17 zavzemajo vsakokrat polovico površine vzdolžnih stranskih ploskev B, D. Na ta način so poskve B, D

26386-1V/98-D19-Vr.

razdelejene v tri odseke, od katerih sta zunanji dve v bistvu enako široki in polovico tako široki kot srednji odseki.

Po eni, samo na gradniku 3' na sl. 1 prikazani izvedbi gradnikov 3 se utor in pero ne nahajata na ozki vzdolžni stranski ploskvi, ki ustreza kratkemu pravokotnemu prečnemu preseku, ampak na široki vzdolžni stranki ploskvi, ki ustreza dolgi pravokotni stranici. V skladu z izumom omejeni razmik se nanaša pri tem tudi na vzdolžni strasnki ploskvi B in D, ki vsebujeta nazobčane elemete.

Sl. 3 kaže drug gradnik 5. Osnovna zgradba drugega gradnika 5 je enaka zgradbi prvega gradnika 3, pri čemer sta presek in debelina med ploskavma A in C enaka po večjem delu dolžine gradnikov. Nadalje je na vsakem od obeh čelnih strani gradnikov 5 izveden nadaljnji nazobčani element. Na prvi čelni strani se nahaja drugo pero 19 in na dragi čelni strani dragi utor 21. Drago pero 19 oziroma utor 21 sedita neposredno na prvem peresu 13 oziroma prvem utoru 17, kar pomeni, da se nahajata med vzdolžnma stranskima ploskvama 11, 15 gradnika 5.

Kombinacija prvega gradika 3 z dragim gradnikom 5 je možna, ker imajo peresi 13, 19 in utora 17, 21 enake mere in so komplementarni eden z dragim. Če je potrebno, je lahko na mestu reza med prvim graadnikom 3 in dragim gradikom 5 drugo pero 19 odstranjeno, npr. z oblanjem.

Na sl. 4 je prikazan tretji gradnik 7. Od prvega gradnika 3 se razlikuje v prečnem preseku, kinje izveden v obliki trapeza. Stranske ploskve peresa 13 in utora 19 so izvedene ponovno pravokotno na vzdolžni stranski ploskvi B oziroma D gradnika 7, torej nevzporedno s - med seboj vzporednima in razmaknjenima za 50 mm stranskima ploskvama A in C. Z razvrstitvijo več tretjih gradnikov 7 enega do drugega so lahko dosežene mnogokotne oblike gradbene konstrukcije. S tem je

26386-IV/98-D19-Vr.

odvisen najmanjši možen obris konstrukcije, ki jo je možno zgraditi, od kota trapeza tretjega gradnika 7 in medsebojnega razmika ploskev A in C. Na prikazani izvedbeni obliki znaša kot, ki ga oklepata kraka in vzdolžni osnovni rob, na vsaki strani po 85,5°, oziroma kot med poševno stransko ploskvijo enakokrakega trapezoida 9°. Pri debelini gradnikov 50 mm znaša nato lok z notranjim premerom okloki 0,67 m. Ker ustrezajo med seboj nazobčani elementi 13, 17 prevega gradnika 3 in drugega gradnika 5, lahko povežemo tretji gradnik 7 s prvim gradnikom 3 in/ali drugim gradnikom 5. Z vstavljanjem enega ali več prvih gradnikov 3 med dva tretja gradnika 7 lahko povečujemo obris konstrukcije, ki jo gradimo.

Na sl. 5 je prikazan četrti gradnik 9. Ponovno izhaja iz prvega gradika 3, vendar je na vzdolžni stranski ploskvi C četrega gradika 9 izvedeno naslednje pero 23 kot dodatni nazobčani element. Nadaljnje pero 23 potekam enako kot pero 13 in utor 17 preko celotne dolžine gradnika 9 in je komplementarno utoru 17.

Z navedenimi štirimi gradniki 3, 5, 7, 9 je na voljo gradbeni sklop, s katerim lahko dosežemo različne tenke konstrukcije, ki so varčne glede materila. Nadaljnje risbe kažejo koristne dopolnitve.

Sl. 6 kaže drugo izvedbo 25 trapezno oblikovanega gradnika 7. Zgradba se razlikuje od pre izvedbe 7 samo glede spremenjenega kota trapeza, ki znaša namreč okoli 60° med A in B ter med A in D.

Nadaljnjo razširitev kaže gradbeni sklop z gradnikom 27, ki je prikazan na sl. 7. Tudi ta ima trapezno oblikovan prečni presek in so razen peresa 13 in 17 na obeh čelnih straneh izvedeni nazobčani elementi, namreč drugo pero 19 in drugi utor 21. S tem so kombinirane prednosti drugega gradnika 5 in tretjega gradnika 7, da

26386-IV/98-D19-Vr.

je možno doseči mnogokotne gradbenene konstrukcije s povečano trdnostjo, večjo nosilnostjo in možnostjo nazobčanja v dveh smereh.

Na sl. 8 je prikazana druga izvedba 29 četrtega gradnika 9. Zasnova se razlikuje od gradnika 9 v tem, da je pivo pero 13 odmaknjeno od vzdolžen stranske ploskve D. Gradnik 29 vsebuje prav tako utor 17 in nadaljnje pero 23 in je primeren npr. kot kotni element.

Na sl. 9 je prikazan gradnik 30, kateremu manjka skupna značilnost vseh doslej opisanih gradnikov, namreč najmanj dva, drug drugemu komplementarna nazobčnana elementa. Na vzdolžni stranski plokvi B je ponovno izveden utor 17, ki poteka po vseh dolžini gradnika 29. Na nasprotiležni vzdolžni stranski ploskvi D se ne nahaja pero, ampak naslednji utor 31. Gradniki 30 pridejo zlasti do izraza, ko se pri gradnikih gradbenega sklopa konsktriukcije, ki jo izdelujemo, srečata dva enakovrstna nazobčana elementa, npr. dve peresi 13. Nadaljnja uporaba se kaže pri ločenih gradnikih s peresi, ki so na obeh straneh vstavljeni v utore, ali pri relativno tenkih gradnikih, torej v opisanem primeru z razmikom 25 mm med A in C, ki nato lahko v vsej debelini sidrajo v utoru 17.

Prikazani in na kratko pojasnjeni gradniki služijo kot primer za množico možnih različic osnovnih gradnikov gradbenega sklopa po izumu. Izvedljive so v celoti s primernimi napravami za oblanje in žaganje iz tenkega okroglega lesa. Po izumu imajo gradniki debelino ne večjo od 60 mm, pri opisanih primerih 50 mm.

Sl. 10 in 11 prikazujeta s pomočjo gradnikov z zasnovo po sl. 2 medsebojno povezavo gradnikov različnih debelin.

26386-IV/98-D19-Vr.

Pri sl. 10 gre za prvi gradnik 33 po stanju tehnike z debelino 75 mm med A - C; drugi gradnik, namreč gradnik 3 z debelino 50 mm med A do C; in letev ali lepilni les 34, kije predviden za vstavljanje v utor 17 z debelino letve 25 mm.

Sl. 11 kaže povezavo gradnikov 33 in 3 z gradnikom 30', ki pripada gradbenemu sklopu po izumu, pri čemer ima zasnova gradnika 30 (sl. 9) debelino 25 mm med A - C in je s tem, kakor letev 34, vstavljiva s celotno debelino v utor 17. Gradnike, ki ustrezajo 30', z debelino 25 mm med A - A in z ustezno ozkimi utori in peresi, lahko razumemo kot analogne odklone od v celoti opisanih gradnikov.

Claims (8)

Patentni zahtevki

1. Gradbeni sklop za gradnjo nosilnih ali okrasnih konstrukcij, ki sestoji iz večjega števila gradnikov iz lesa, ki imajo kvadrasto oblikovano osnovno zasnovo s štirirmi, ena k drugi paroma nasprotiležnimi vdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C; B, D), in ki so med seboj povezljivi z med seboj sodelujočimi nazobčanimi elementi, v danem primeru z dodatno uporabo lepila, z:

nameščenimi prvimi gradniki (3) z v bistvu pravokotnim prečnim presekom in na dveh prvih nasprotiležnih vzdolžnih stranskih ploskvah (B, D) preko celotne dolžine potekajočimi nazobčanimi elementi (13, 17), ki omogočajo z vprijemom v sodelujoči nasprotni del tekočo razvrtitev enega za drugim več prvih gradnikov (3);

drugimi gradniki (5) z enakovrstno zasnovo, kot prvi graadniki (3), in dodatnimi nazobčanimi elementi (19) na čelnih straneh, ki ustrezajo nazobčanim elementom (13, 17) na pivih vzdolžnih stranskih ploskvah (B, D);

tretjimi gradniki (7), ki imajo v bistvu enakovrstno zgradbo kot prvi gradniki (3), vendar s trapezno oblikovanim prečnim presekom, pri čemer tvorijo stranice prečnega preseka pivih vzdolžnih stranskih ploskev (B, D), ki vsebujejo nazobčane elemente (13, 17), krake trapeza;

označen s tem, da znaša pri najmanj enem delu gradnikov (3, 5, 7, 9) razmik med vzporedno med seboj ležečimi drugimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C) ne več kot 60 mm.

26386-IV/98-D19-Vr.

2. Gradbeni sklop po zahtevku 1, označen s tem, da znaša razmik med drugimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C) 50 mm.

3. Gradbeni sklop po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da obsega tudi gradnike, pri katerih znaša razmik med drugimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C) 25 mm.

4. Gradbeni sklop po zahtevkih 1 do 3, označen s tem, da so sodelujoči nazobčani elementi (13, 17) izvedeni med seboj komplementarno.

5. Gradbeni sklop po zahtevkih 1 do 4, označen s tem, da obsega tudi gradnike z nasprotiležnimi enakovrstnimi nazobčanimi elementi (17, 31).

6. Gradbeni sklop po enem od zahtevkov 1 do 5, označen s tem, da, ko obsega gradnike z večjim ali manjšim razmikom med drugimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami (A, C) in ko sestoje nazobčani elementi vsaj gradnikov (3, 33), ki imajo večji razmik, iz utorov (17) in peres (13), imajo gradniki širino, kije enaka razmiku vsake vzdolžne stranske ploskve (A, C) gradnikov (30') z manjšim razmikom.

7. Gradbeni sklop po enem od zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da obsegajo nazobčani elementi utore in peresa (17, 13) in zavzemajo utori (17) oziroma peresa (13) približno polovico površine stranskih ploskev (B, D), na katerih so izvedeni, in potekajo približno na polovici teh ploskev.

8. Gradbeni sklop po enem od zahtevkov 1 do 7, označen s tem, da obsega tudi gradnike (9) z enakovrstno osnovno zasnovo kot prvi, drugi in tretji gradniki (3, 5, 7) in dodatnim nazobčanim elementom (23) na naslednji vzdolžni stranski

26386-IV/98-D19-Vr.

ploskvi (C), ki omogoča pravokotno razporeditev sosednjih gradnikov z vprijemom v sodelujoči nasprotni del.