SI9800037A

SI9800037A - Tlakovna ploskev z odvodom za deževnico

Info

Publication number: SI9800037A
Application number: SI9800037A
Authority: SI
Inventors: Hans-Josef Metten
Original assignee: Metten
Priority date: 1997-02-14
Filing date: 1998-02-10
Publication date: 1998-08-31
Also published as: EP0859084A3; HUP9800314A2; DE19705625A1; EP0859084A2; CZ42998A3; HU9800314D0; PL324740A1; HUP9800314A3

Abstract

Znana tlakovna ploskev sestoji iz betonskih zidakov, v katerih je nameščen cevovodni sistem za odvod na površini betonskih zidakov zbrane deževnice. Betonski zidaki obsegajo zato na svojih stranskih ploskvah vodoravne in navpične kanale, v katere se pri polaganju zidakov vstavi cevovodni sistem. Z navpičnimi cevmi, ki segajo do zgornje ploskve betonskih zidakov, se vodo sprejme in napaja v spodaj ležeč vodovodni cevovod. Ta postopek je zelo zapleten, ker je nujno paziti na to, da polnilo ne dospe v cev, kajti tedaj obstaja nevarnost zamašitve vodoravne odvodne cevi in s tem so okoliščine odvajanja vode v celoti močno okrnjene. Po izumu so priprave za odvod na površini zidakov zbrane tekočine k osnovni ploskvi tlakovane ploskve segajoče praznine (2), ki so zapolnjene z debelozrnatim polnilom (3), katerega elementi so medsebojno sprijeti z vezivom. Prednost te zasnove leži v tem, da so sprva praznine lahko zasnovane konstrukcijsko enostavno, za kar so primerne že razpoložljive odprtine v zidakih (1). Te praznine so po izumu zapolnjene z zmesjo polnila in veziva.ŕ

Description

ΜΕΤΤΕΝ

Stein + Design GmbH & Co. KG

Tlakovna ploskev z odvodom za deževnico

Izum se nanaša na tlakovno ploskev iz posameznih, drug do drugega razporejenih zidakov, ki so prednostno izdelani iz betona, pri čemer tlakovna ploskev obsega naprave za odvod na površini zidakov zbrane tekočine, zlasti deževnice.

Tovrstna tlakovna ploskev je znana iz DE-OS 26 55 867. Te tlakovne ploskve sestoje iz betonskih zidakov, v katere je vstavljen cevovodni sistem za odvod na površini betonskih zidakov zbrane deževnice. Betonski zidaki obsegajo zato na svojih stranskih ploskvah vodoravne in navpične kanale, v katere se pri polaganju zidakov vstavi cevovodni sistem. Z navpičnimi cevmi, ki segajo do površine betonskih zidakov, se vodo sprejme in napaja v spodaj ležeč vodoravni cevovod. Navpično cev sprejemajoča poševnina betonskega zidaka je pravokotna in tvori pri sestavitvi npr. dveh betonskih zidakov pravokotnik, ki z odmikom obdaja cevno ustje. Nezaseden prostor med cevjo in betonskim zidakom mora biti po položitvi tesno zapolnjen, da bi voda lahko vstopila v cevno ustje. Ta postopek je zelo zapleten, ker je nujno paziti na to, da polnilo ne dospe v cev, kajti tedaj obstaja nevarnost zamašitve vodoravne odvodne cevi in s tem so okoliščine odvajanja vode v celoti močno okrnjene. Do tovrstnih zamašitev pride lahko tekom časa tudi z drugo nesnago, zaradi česar postane celoten sistem neuporaben.

Naloga izuma je podati možnost, s katero se da na površini zidakov zbrano tekočino pri majhnem gradbenem strošku učinkovito in zadovoljivo odvajati.

Ta naloga je rešena s tem, da so naprave za odvod na površini zidakov zbrane tekočine k osnovni ploskvi tlakovne ploskve segajoče praznine, ki so zapolnjene s polnilom, katerega elementi so medsebojno sprijeti z vezivom. Prednost te zasnove leži v tem, da so sprva praznine lahko zasnovane konstrukcijsko enostavno, za kar so primerne tudi že razpoložljive odprtine v zidakih. Te praznine so po izumu zapolnjene z zmesjo polnila in veziva. S tem, da se polnilo oz. njegovi elementi v končnem stadiju medsebojno trdno sprimejo, se dobi najprej trdno površino, ki se ne stisne tudi pri točkasti obremenitvi na površino tlakovne ploskve npr. s petami. Tako je tlakovna ploskev po izumu med drugim primerna zlasti za poti, ceste in ploskve, ki so pogosto obremenjene s pešci in vsakovrstnimi vozili. Nadalje se z zasnovo po izumu doseže, da z uporabo debelozrnatega polnila, ki se pri napolnitvi v praznine ustrezno ne zbije ali pa komajda in ki se tudi zlasti kasneje pri vsakodnevni uporabi dodatno ne zbije, med elementi polnila ostanejo sorazmerno veliki vmesni prostori, s katerimi se da zadovoljivo odvesti zbrano tekočino. Pri tem se tudi delce nesnage običajne velikosti brez nevarnosi zamašitve splakne skozi tako tvorjene vmesne prostore in glede na sestavo podlage tlakovne ploskve (kot tudi tekočine) lahko odvede naprej. Tako zasnovana tlakovna ploskev po izumu je prvenstveno predvidena za vodenje deževnice, lahko pa se jo uporabi tudi za druge namene, pri katerih je potrebno odvajati siceršnje tekočine. Tako je npr. mišljena uporaba tlakovne ploskve tudi pri tovarniških dvoranah, pri čemer je tedaj pod tlakovno ploskvijo seveda predviden lovilnik, iz katerega se da odvajati odvedeno oz. ulovljeno tekočino.

Pri nadaljnji izvedbi izuma je polnilo pesek. Pri tem je zrnatost seveda prilagojena velikosti praznin, pri čemer se prednostno uporabi zrnatost od 5 do 8 pa tudi do 20 mm. Glede na primer uporabe pa je zrnatost lahko tudi finejša ali celo večja.

Pri nadaljnji izvedbi izuma je polnilo posamezen ali mešani proizvod iz sestavin naravnega peska, gramoza, betonskega reciklažnega materiala (RCL materiala) ali podobnega. Seveda se da v tovrsten mešani proizvod vključiti tudi običajen pesek. Tu sledi izbira v prvi vrsti glede na vsakokraten primer uporabe, pri čemer je s tem navedenim polnilom mogoče določiti tudi posebne barvne tone.

Praznine se na prednosten način najprej zapolni do višine 2/3 do 4/5 s polnilom večje zrnatosti npr. 5 do 8 mm. Zatem se praznine in izbiroma špranje med zidaki popolnoma zapolni s finozrnatim polnilom zrnatosti od npr. 0,2 do 3 mm. S tem se zagotovi, da so vsi delci nesnage, ki prodrejo skozi zgornji sloj, tudi odplavljeni, tako da je zagotovljen trajen odtok tekočine. Zgornji sloj se da namreč po potrebi očistiti, ker nesnaga obleži zgoraj in se jo da odsesati ali sprati.

Pri nadaljnji izvedbi izuma je vezivo s trdilom pomešana umetna smola. Pri tem je pri nadaljnji izvedbi vezivo tako zasnovano, da se prime na površino polnila. Umetno smolo se pred predelavo zmeša s trdilom in to vezivo zmeša s polnilom. Pri tem je mešalno razmerje takšno, da nastane suha zmes, ki se jo med predelovalnim časom s trdilom zmešane umetne smole da enostavno obdelovati. To pomeni, da se zmes razprostre po položenih zidakih in zlasti potisne ali usmeri v praznine. S sprijetjem veziva na površino polnila in s tem posameznih elementov polnila drugega z drugim nastopi dobra sprijemna zveza, pri čemer med posameznimi elementi polnila nastanejo sorazmerno veliki vmesni prostori. Opozorimo naj na to, da se da tudi pesek in podobno brez dodatkov zapolniti v praznine in da se da zatem umetno smolo ali ustrezno lepilo ciljno napolniti, nabrizgati ali napršiti. Po strditvi zmesi, pri čemer je strjevalni čas z dodajanjem trdila nastavljiv npr. v območju četrt ure do več ur, se dobi čvrsto zvezo polnila, ki je obremenljiv v okviru obremenitvenih možnosti posamičnega elementa polnila. Pri tem nastane med drugim tudi z medsebojno odvisnostjo ali zleplenjem s površino zidakov, ki so obdani, Čvrsta zveza, ki skrbi za dobro trpežnost tlakovne ploskve tudi pri visokih izmeničnih obremenitvah. Z metlo, pometalnim strojem ali vožnjo po njej s pnevmatikami vozil se je ne da pomesti ali odsesati.

Pri nadaljnji izvedbi izuma so praznine tvorjene iz po ene, na vsaj eni stranski ploskvi zidaka razporejene poševnine. Poševnina obsega pri tem pri nadaljnji izvedbi zlasti obliko pravokotnega trikotnika z dolžino kraka, ki je enaka vsaj dvakratni velikosti zrnatosti polnila. Tovrsten zidak se da npr. pri osnovni izvedbi zidaka pri izdelavi zlahka realizirati kot poljuben pravokotnik. Pri tem znaša dolžina kraka pri prednostni izvedbi okoli 5 cm, v vsakem primeru pa je enaka najmanj dvakratni velikosti zrnatosti polnila oz. njegovih elementov.

Pri nadaljnji izvedbi izuma so praznine zasnovane z eno ali več odprtinami na zidakih. Tako so zidaki lahko npr. mrežasti zidaki za trato, pri čemer je ena ali več odprtin zapolnjenih s polnilom. Odprtine pa lahko obsegajo tudi vsaka posebno obliko (okroglo, ovalno, oglato). V okviru izuma je tudi predvideno, da so stranske ploskve zidakov zasnovane npr. valovito, tako da pri ustrezni medsebojni postavitvi nastanejo med zidaki prav tako praznine, ki so po izumu deloma ali v celoti zapolnjene s polnilom.

Pri nadaljnji izvedbi izuma so praznine zasnovane z načinom postavitve zidakov. Pod tem se razume zlasti postavitev zidakov z razmikom med zidaki, prednostno s pomočjo distančnikov. Ti distančniki so lahko ponovno sami poljubni zidaki ali pa tudi posebni elementi, npr. plastični distančniki. Pri tem je zlasti predvideno, da so plastični distančniki znotraj votli, tako da se da tudi to ploskev zapolniti s polnilom. Nadalje je višina odmerjena tako, da polnilo na površini zidaka tvori neprekinjeno polnilno ploskev z zidaki.

Pri nadaljnji izvedbi izuma so špranje, ki mejijo na praznine, med drug na drugega nalegajočimi zidaki zapolnjene s finozrnatim polnilom ali običajnim zalivnim sredstvom. Pri tem se to finozrnato polnilo obdela po strditvi z vezivom zmešanega polnila. Predvideno je lahko, da se zapolnjene praznine med obdelavo zalivnega sredstva prekrije npr. z neke vrste šablono. Dokler v vmesne prostore polnila dospejo le majhne količine tovrstnega zalivnega sredstva, je to nepomembno, ker se usedanju in zamašitvi da izogniti z velikostjo vmesnih prostorov.

Nadaljnje prednostne izvedbe izuma so razvide iz nadaljnjega opisa skic, kjer so izvedbeni primeri, predstavljeni na skicah, pobliže opisani Pri tem kaže sl. 1 tlakovno ploskev z različnimi možnostmi razporeditve zidakov, zapolnjenih po izumu, sl. 2 zidak v detajlnem pogledu, in sl. 3 dve tlakovni ploskvi, pri katerih je praznina tvorjena z različnimi oblikami distančnikov.

Zidaki 1 po sl. 1, zlasti betonski zidaki, obsegajo pravokotno osnovno obliko, pri čemer je vsaj eden rob opremljen s poševnino. S tem se pri polaganju tovrstnih zidakov tvori praznine 2, ki imajo glede na osnovno obliko posamičnega zidaka 1 obliko pravokotnega trikotnika. V osnovi pa ima poševnina lahko vsako poljubno obliko. Pri tem je - kot že povedano - predvideno, da zidak 1 obsega eno ali več poševnin. S tem se da npr. ustvariti na sl. 1 predstavljeni vzorec polaganja. Praznine 2 so zapolnjene s polnilom 3, zlasti peskom z zrnatostjo od 0,1 do 20 mm, katerega elementi so medsebojno in z zidaki povezani z vezivom, ki je s trdilom zmešana umetna smola. Uporabi se lahko tudi siceršnja utrjevalna ali strjevalna lepila, kot bitumen, vodno steklo ali podobno. To polnilo 3 se zmeša pred obdelavo, tako da se pesek ali podobno z umetno smolo ali ustreznim lepilom medsebojno poveže v mešalu ali ročno ali nanese na pesek, in npr. usmeri v praznine 2. Umetna smola ali ustrezno lepilo se da tudi ciljno napršiti ali nabrizgati na praznine, zapolnjene s peskom ali podobnim. Po strditvi polnila se preostale špranje 4 med posameznimi zidaki 1 zapolni z običajnim finozrnatim zalivnim sredstvom.

Na sl. 2 je predstavljen posamezen zidak 1, pri čemer je v tem zidaku 1 kot praznina dodatno puščena odprtina 5. Odprtina 5 je pri tem lahko predvidena dodatno ali kot alternativa k praznini 2, ki se jo dobi s poševljenjem stranskih sten na robu. Tudi na tej skici je na zidaku 1 prikazana zapolnitev tako odprtine 5 kot tudi praznine 2 s polnilom 3.

Na sl. 3 so predstavljeni zidaki 1 tlakovne ploskve, ki so zasnovani kot običajni pravokotni zidaki in ki so medsebojno ločeni z distančniki 6. Ti distančniki 6 so lahko zasnovani npr. kot črka T ali v obliki križa. Ustrezna izbira je odvisna od vzorca polaganja. Na skici sta predstavljena dva tovrstna vzorca. Distančniki 6 so prav tako lahko zidaki. Prednostno pa so le-ti izdelani iz umetne snovi in tvorijo znotraj vsakokrat votlino. Te votline so tudi zapolnjene s polnilom 3. Seveda se iz umetne snovi izdelani distančniki 6 lahko tudi masivni. Distančniki 6 prednostno ne segajo do površine zidakov 1, tako da se na površini zidakov dobi neprekinjen sloj polnila. Distančniki so zidakom lahko tudi prioblikovani.

Claims

Patentni zahtevki

1. Tlakovna ploskev iz posameznih, drug do drugega razporejenih zidakov, ki so prednostno izdelani iz betona, pri čemer tlakovna ploskev obsega naprave za odvod na površini zidakov zbrane tekočine, zlasti deževnice, značilna po tem, da so naprave od zgornje ploskve k osnovni ploskvi tlakovne ploaskve segajoče praznine (2), ki so zapolnjene s polnilom (3), katerega elementi so zasnovani tako, da se z vezivom sprimejo drug z drugim.
2. Tlakovna ploskev po zahtevku 1, značilna po tem, da je polnilo (3) pesek.
3. Tlakovna ploskev po zahtevku 1, značilna po tem, da je polnilo (3) posamičen ali mešani proizvod iz materialov naravni pesek, gramoz, betonski reciklažni material (RCL material) al podobno.
4. Tlakovna ploskev po zahtevkih 1 do 3, značilna po tem, da se praznine (2) najprej napolni do okoli 2/3 do 4/5 višine praznin z debelim polnilom (3), prednostno zrnatostjo od okoli 5 do 8 mm, zatem pa popolnoma zapolni s finejšo zrnatostjo od okoli 0,2 do 3 mm.
5. Tlakovna ploskev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je vezivo s trdilom zmešana umetna smola ali siceršnje strjevalno lepilo, kot npr. bitumen, vodno steklo ali podobno.
6. Tlakovna ploskev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je vezivo sprijemalno naneseno na površino elementov polnila (3).
7. Tlakovna ploskev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so praznine (3) tvorjene iz po ene poševnine, razporejene na vsaj enem robu zidaka (1).
8. Tlakovna ploskev po zahtevku 6, značilna po tem, da ima poševnina obliko pravokotnega trikotnika z dolžino kraka, ki je enaka vsaj dvakratni velikosti zrnatosti elementov polnila (3).
9. Tlakovna ploskev po enem od zahtevkov 1 do 5, značilna po tem, da so praznine (2) tvorjene z eno ali več odprtinami (5) na zidakih (1).
10. Tlakovna ploskev po enem od zahtevkov 1 do 5, značilna po tem, da so praznine (2) tvorjene z razmiki med zidaki (1), prednostno s pomočjo ločenih distančnikov (6) ali zidakom prioblikovanih distančnikov.
11. Tlakovna ploskev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so špranje (4) med drug na drugega nalegajočimi zidaki (1) zapolnjene s finozrnatim polnilom (3) z zrnatostjo od okoli 0,2 do 3 mm ali zalivnim sredstvom.