SI9210064A - Nove antiinflamatorno in antialergijsko aktivne spojine, glukokortikosteroidi ter postopki za njihovo pripravo - Google Patents

Abstract

Spojina s splošno formulo 1*2 ali njena stereoizomerna komponenta, v katere formuli je mesto 1,2 nasičeno ali pa je tam dvojna vez, Ri je vodik ali razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima verigo z 1-4 ogljikovimi atomi, R2 je acil, ki ima razvejano ali nerazvejano, nasičeno ali nenasičeno ogljikovodikovo verigo z 1 -20 ogljikovimi atomi, Χ1 je vodik ali halogen, Χ2 je vodik ali halogen in je določeno, da Ri in R2 nista naenkrat vodika, Χ1 in Χ2 nista naenkrat vodika, ko je na 1,2 položaju dvojna vez, Ri in R2 nista naenkrat metilni skupini, ko je na 1,2 položaju dvojna vez, je Ri vodikov atom in R2 razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima verigo z 1-10 ogljikovimi atomi; R3 je acil, ki ima 11-20 ogljikovih atomov, postopki za njihovo pripravo, farmacevtski sestavki, ki jih vsebujejo, in uporaba spojin pri zdravljenju inflamatornih in alergijskih stanj.

Description

NOVE ANTIINFLAMATORNO IN ANTIALERGIJSKO AKTIVNE SPOJINE GLUKOKORTIKOSTEROIDI TER POSTOPKI ZA NJIHOVO PRIPRAVO

Področje izuma

Predstavljeni izum se nanaša na nove antiintlamatorno in antialergijsko aktivne spojine ter na postopke za njihovo pripravo. Izum se prav tako nanaša na farmacevtske sestavke, ki vsebujejo spojine in na metode za farmakološko uporabo sestavkov.

Cilj izuma je zagotoviti antiinflamatorni, imunosupresivni in antialergijski glukokortikosteroid ali njegov farmacevtski sestavek z visoko aktivnostjo na mestu aplikacije, npr. v respiratornem traktu, na koži, v intestinalnem traktu, v sklepih ali očesu, z usmerjanjem zdravila na omejeno ciljno področje, na ta način se inducirajo nizki glukokortikoidni sistemski učinki.

Nadaljnji cilj izuma je zagotoviti farmacevtski sestavek, ki vsebuje liposome, ki vsebujejo farmakološko aktivni steroidni ester maščobne kisline iz izuma, z namenom izboljšati dostavo zdravila in minimalizirati stranske učinke terapije.

Znanstvena podlaga

Glukokortikosteroidi (GCS) so najdragocenejša zdravila za lajšanje astme in rinitisa. Na splošno je sprejeto, da GCS kažejo svojo terapevtsko učinkovitost z antiinflamatornim in antianafilaktičnim delovanjem znotraj zračnih poti in pljučnega tkiva. Dolgotrajna oralna uporaba GCS je zelo otežkočena z močnimi stranskimi učinki zunaj pljučne regije. Tako je trenutno le manjši del pacientov z astmo ali rinitisom podvržen GCS terapiji. Večjo varnost lahko dosežemo z dostavljanjem GCS z inhalacijo. Vendar pa imata tudi prevladujoče inhalirana GCS, ki sta trenutno v široki klinični uporabi (beklometazon 17a,21-dipropionat in budesonid), precej nizko mejo varnosti, za oba je bilo objavljeno, da pri najvišjih priporočenih dozah za inhalacijo neželjeno delujeta znotraj splošne cirkulacije.

Liposomi so membranam podobni mehurčki, ki sestojijo iz serij koncentričnih lipidnih dvoslojev z izmenjujočimi se hidrofilnimi predelki.

Liposome so uporabljali kot nosilce za različne vrste farmacevtsko aktivnih spojin z namenom izboljšati dostavo zdravila in minimalizirati stranske učinke terapije.

Glukokortikosteroidi so vključeni v liposome le v nizkih koncentracijah in se slabo zadržijo v mehurčkih. Estrifikacija GCS na 21 poziciji z maščobnimi kislinami poveča stopnjo vključitve in zadrževanja steroida v mehurčkih. Pokazano je bilo, da veriga maščobne kisline deluje kot hidrofobno sidro, ki drži steroidno jedro v skupinah hidriranih polarnih glav fosfolipidov in tako izboljšuje interakcijo med glukokortikosteroidom in liposomom.

Glukokortikosteroidi inkapsulirani v liposome so bili opisani (M. De Silva in ostali, Lancet 8130 (1979), 1320), US patent specification No. 4 693 999 opisuje liposomske formulacije glukokortikosteroidov za inhalacijo.

Odkritje izuma

En cilj predstavljenega izuma je zagotoviti nove GCS spojine. Nove spojine so okarakterizirane z antiinflamatorno, imunosupresivno in antianafilaktično močjo na kraju apliciranja in, še posebej, imajo izrazito poboljšano razmerje med to močjo in sposobnostjo za izzivanje GCS delovanja izven zdravljenih regij. Najbolj zaželjena oblika dajanja novih spojin je z inhalacijo, ko je mesto za aplikacijo znotraj zračnih poti.

Drug cilj izuma je zagotoviti antiinflamatorni in antialergijski farmacevtski sestavek, ki vsebuje liposome s steroidnimi estri za lokalno dajanje primarno v respiratorni trakt. Tak sestavek omogoča izboljšanje terapevtskih lastnosti steroidnih estrov s podaljšanjem lokalnega zadrževanja v zračnih poteh in z usmerjanjem zdravila na specifične ciljne celice.

Spojine iz izuma so označene s formulo 1

CH3COOH

C2H5COOH

C3H7COOH

C4H9COOH

C₅HjjCOOH

C₆H₁₃COOH

C₇Hj₅COOH

C₈H₁₇COOH ali njihovo stereoizomerno komponento, v katere formuli je mesto 1,2 nasičeno ali pa je tam dvojna vez,

Rj je vodik ali razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima 1-4 ogljikove atome, R2 je vodik ali razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima 1-10 ogljikovih atomov,

R3 je acil, ki ima razvejano ali nerazvejano, nasičeno ali nenasičeno verigo ogljikovodika, ki ima 1-20 ogljikovih atomov,

Χ-j je vodik ali halogen

Χ2 je vodik ali halogen in določeno je, da

1) Rj in R2 nista naenkrat vodika,

2) Xj in Χ2 nista naenkrat vodika,

3) ko je na 1,2 položaju dvojna vez, R j in R2 nista naenkrat metilni skupini,

4) ko je na 1,2 položaju dvojna vez, je R j vodikov atom in R2 je razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima 1-10 ogljikovih atomov, R3 je acil, ki ima 1120 ogljikovih atomov.

Acil je izpeljan iz:

ocetne kisline, propionske kisline, maslene kisline, valerijanske kisline, heksanojske kisline, heptanojske kisline, oktanojske kisline, nonanojske kisline,

CgH-jgCOOH

CioH-|gCOOH

C-j i H23COOH

C-12H25COOH

C-13H27COOH

C-14H29COOH

C₁₅H₃₁COOH c₁₆h₃₃cooh c₁₇h₃₅cooh

Ci 7H33COOH

C₁₇H₃₁COOH

C17H29COOH

C18H37COOH

C19H39COOH dekanojske kisline, kaprinske kisline, laurinske kisline, tridekanojske kisline, miristinske kisline, pentadekanojske kisline, palmitinske kisline, heptadekanojske kisline, stearinske kisline, oleinske kisline, linolne kisline, linolenske kisline, nonadekanojske kisline, ikozanojske kisline.

C13H27COOH

C₁₅H₃₁COOH

C₁₇H₃₅COOH

C-J7H33COOH

C-17H31COOH

C17H29COOH

Zaželjene acilne skupine izpeljemo iz:

C11H23COOH laurinske kisline, miristinske kisline, palmitinske kisline, stearinske kisline, oleinske kisline, linolne kisline, linolenske kisline in še posebej iz palmitinske kisline.

Razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-4 ogljikove atome je zaželjeno alkilna skupina, ki ima 1-4 ogljikove atome, še posebej metilna skupina.

Razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-10 ogljikovih atomov je zaželjeno alkilna skupina, ki ima 1-10 ogljikovih atomov, še raje 1-4 ogljikove atome, še posebej metilna ali propilna skupina.

Halogen je v tem opisu fluor, klor ali brom. Zaželjeni halogen je fluor.

Zaželjene spojine izuma so tiste, kjer je v formuli 1 mesto 1,2 nasičeno,

R-| je vodik ali razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-4 ogljikove atome,

R2 je vodik ali razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-10 ogljikovih atomov,

R3 je acil, ki ima razvejano ali nerazvejano, nasičeno ali nenasičeno verigo ogljikovodika, ki ima 1-20 ogljikovih atomov,

Xj je vodik ali halogen,

Xp je vodik ali halogen, določeno je , da:

1) R-j in R2 nista naenkrat vodika,

2) Xj in Χ2 nista naenkrat vodika.

Posebej zaželjene spojine izuma so tiste, kjer je v formuli 1 mesto 1,2 nasičeno,

Rj je vodik,

R2 je propilna skupina,

R3 je acil, ki ima 11-20 ogljikovih atomov,

Xj je fluor,

X2 je fluor.

Nadaljnja zaželjena spojina izuma je tista s formulo 1, kjer je na mestu

1,2 dvojna vez,

Rj je vodik,

R2 je propilna skupina,

R3 je palmitoilna skupina,

Xj je fluor,

Χ2 je fluor.

Najbolj zaželjena spojina izuma ima formulo

CH₂OC(CH₂)₁₄CH₃

C=O

CH.

H'

CH.

F

Zaželjena izvedba izuma je sestavek, ki vsebuje zaželjeno spojino izuma v kombinaciji z liposomi.

V primerih, kjer je cilj izuma zagotoviti farmacevtski sestavek, ki vsebuje liposome, mora biti aktivna spojina sestavka spojina s formulo 1, kjer je R3 acil, ki ima 11-20 ogljikovih atomov.

V primerih, kjer je cilj izuma zagotoviti farmacevtski sestavek brez liposomov, mora biti aktivna spojina spojina s formulo 1, kjer je R3 acil, ki ima 1-10 ogljikovih atomov, raje 5-10 ogljikovih atomov.

Posamezne stereoizomerne komponente, ki so prisotne v zmesi steroida, ki ima zgornjo formulo (1), lahko razložimo na naslednji način zaradi kiralnosti na ogljikovem atomu na poziciji 22 in z ozirom na R2 substituent:

f^H2^OR3

O

(epimer 22S)

Zaželjene stereoizomerne komponente imajo konfiguracijo 22R.

METODE PRIPRAVE

Steroid ne estre

O

St-OCR. 4 kjer je St

in Xj, Χ2, R-,, R2 imajo pomen podan zgoraj, R4 je razvejana ali nerazvejana, nasičena ali nenasičena alkilna skupina, ki ima 1-19 ogljikovih atomov in mesto 1,2 je nasičeno ali pa je tam dvojna vez, pripravimo po katerikoli izmed alternativnih metod, ki sledijo.

A. Reakcija spojine s formulo

St-OH, kjer je St definiran zgoraj, s spojino s formulo

O

R.COH kjer je R4 definiran zgoraj.

Estrifikacija 21-hidroksi spojine je lahko učinkovita na znani način, t.j. z reakcijo starševskega 21-hidroksi steroida s primerno karboksilno kislino, prednostno v prisotnosti anhidrida trifluoroocetne kisline in zaželjeno v prisotnosti kislega katalizatorja, t.j. p-toluensultonske kisline.

Reakcijo prednostno izvedemo v organskem topilu, kot je benzen ali metilen klorid; reakcijo je pripravno izvajati pri temperaturi 20 do 100°C.

B. Reakcija spojine s formulo

St-OH kjer je St definiran zgoraj, s spojino s formulo

O

R.CX kjer je R4 definiran zgoraj, X je halogen, kot je klor, brom, jod in fluor; ali s skupino

O

-O-C-R kjer je R4 definiran zgoraj.

Starševsko 21-hidroksi spojino lahko obdelamo s primernim halidom ali anhidridom karboksilne kisline, zaželjeno v topilu, kot je halogeniran ogljikovodik, npr. metilen klorid ali etri, npr. dioksan v prisotnosti baze kot je trietilamin ali piridin, zaželjeno pri nizki temperaturi, t.j. -5°C do +30°C.

C. Reakcija spojine s formulo

St-Y kjer je St definiran zgoraj, Y pa je izbran izmed halogenov, t.j Cl, Br in jod ali izmed mezilata ali p-toluensulfonata, s spojino s formulo

O

R.CO A⁺ kjer je R4 definiran zgoraj in A+ je kation.

Sol primerne karboksilne kisline z alkalijsko kovino, npr. litij, natrij ali kalij ali trietilamonijeva ali tributilamonijeva sol, lahko reagira s primernim alkilirajočim agensom s formulo St-Y. Reakcijo je zaželjeno izvajati v polarnem topilu kot je aceton, metiletil keton, dimetiltormamid ali dimetilsulfoksid, prikladno pri temperaturi v okviru 25-100°C.

Če želimo čist epimer, je pri vsaki metodi od A do C lahko potrebna končna reakcijska stopnja za razstavitev epimerne mešanice na njene komponente.

FARMACEVTSKI SESTAVKI

Spojine iz izuma lahko uporabljamo za različne načine lokalnega dajanja v odvisnosti od mesta vnetja, t.j. perkutno, parenteralno ali za lokalno dajanje v respiratorni trakt z inhalacijo. Pri oblikovanju formulacije je pomemben cilj doseči optimalno bio-dostopnost aktivne steroidne sestavine. Za perkutne formulacije to s prednostjo dosežemo, če je steroid raztopljen z visoko termodinamsko aktivnostjo v nosilcu. To dosežemo z uporabo ustreznega sistema ali topil, ki vsebujejo ustrezne glikole, kot sta propilen glikol ali 1,3butandiol kot takšna ali pa v kombinaciji z vodo.

Steroidni ester je prav tako moč popolnoma ali delno raztopiti v lipofilni fazi z dodatkom surfaktanta kot sredstva za raztapljanje. Perkutni sestavki so lahko mazilo, krema olje v vodi, krema voda v olju ali pa losion. Sistem, ki vsebuje raztopljeno aktivno komponento, lahko v nosilcih za emulzijo sestavlja disperzno fazo prav tako kot kontinualno fazo. V zgornjih sestavkih lahko steroid prav tako obstaja kot mikronizirana trdna substanca.

Aerosoli za steroide pod pritiskom so namenjeni za oralno ali nazalno inhaliranje. Sistem aerosola je oblikovan na tak način, da vsaka dostavljena doza vsebuje 10-1000 pg, zaželjeno 20-250 pg aktivnega steroida. Najbolj aktivne steroide dajemo v nižjem delu doznega okvira. Mikroniziran steroid sestavljajo delci, ki so znatno manjši od 5 pm, le ti so s pomočjo sredstva za dispergiranje (kot so sorbitan trioleat, oleinska kislina, lecitin ali natrijeva sol dioktilsulfosukcinske kisline) suspendirani v mešanico pogonskega sredstva.

Steroid lahko prav tako dajemo s pomočjo inhalatorja s suhim prahom.

Ena možnost je zmešati mikroniziran steroid z nosilno substanco, kot je laktoza ali glukoza. Zmes v prahu razporedimo v trde kapsule iz želatine, vsaka vsebuje zaželjeno dozo steroida. Kapsulo nato namestimo v inhalator za prah in dozo pacient inhalira v svoje zračne poti.

Druga možnost je ta, da mikroniziran prah spravimo v sfere, ki se zlomijo med postopkom doziranja. Ta mikroniziran prah polnimo v rezervoarje za zdravila v multidozni inhalator, t.j. Turbuhaler. Enota za doziranje odmeri zaželjeno dozo, ki jo pacient nato inhalira. Na ta način dostavimo pacientu steroid brez ali z nosilno substanco.

Steroid lahko prav tako vključimo v formulacije, ki so namenjene za zdravljenje inflamatornih črevesnih bolezni, oboje, po oralni poti ali rektalno.

Formulacije za oralno pot morajo biti oblikovane tako, da steroid dostavijo do vnetih delov črevesja. To lahko dosežemo z različnimi kombinacijami črevesnih in/ali postopnih ali nadzorovanih principov sproščanja. Za rektalno pot je primerna formulacija klistirnega tipa.

PRIPRAVA LIPOSOMSKIH SESTAVKOV

Lecitini, ki smo jih uporabili v tem izumu, imajo različne dolžine verig maščobnih kislin ter imajo tako različne temperature prehajanja faz. Primeri lecitinov, ki smo jih uporabili, so tisti dobljeni iz jajc in sojinega zrnja ter sintetični lecitini kot so: dimiristoil fosfatidilholin (DMPC), dipalmitoil fosfatidilholin (DPPC) in distearoil fosfatidilholin (DSPC). Lecitinske stabilne nosilce z različnimi biodegradacijskimi lastnostmi bi lahko pripravili z manipuliranjem s strukturo. To bi omogočilo podaljšanje sproščanja zajetega steroidnega estra.

Obseg interakcije steroidnega estra z mehurčki, npr. dipalmitoil fosfatidilholina (DPPC), je odvisen od dolžine verige estra in se z daljšanjem verige povečuje.

Vključevanje holesterola ali holesterolovih derivatov v liposomske sestavke je postalo zelo običajno zaradi njegovih lastnosti, da poveča stabilnost liposomov.

Za začetne stopnje priprave liposomov glede na predstavljeni izum je lahko prikladno slediti postopkom, ki so opisani v literaturi, t.j. komponente raztopimo v topilu (npr. etanol ali kloroform), ki ga nato odparimo. Nastali lipidni sloj nato dispergiramo v izbrani vodni medij, po tem raztopino mešamo ali sonificiramo. Liposomi iz tega izuma imajo zaželjeno premer med 0.1 in 10 pm.

Za spreminjanje strukture membrane liposomov lahko k glavnim lipidom, ki tvorijo liposome (navadno je to fosfolipid), dodamo druge lipide (npr. holesterol ali holesterol stearat), v količini 0-40 utežnih odstotkov (w/w) celotnih lipidov. Pri optimizaciji jemanja liposomov lahko vključimo tretjo komponento, ki zagotovi negativni naboj (npr. dipalmitoil f osf atidil glicerol) ali pa pozitivni naboj (npr. stearilamin acetat ali cetilpiridin klorid).

Med formiranjem lahko glede na pogoje in lipid, ki ga uporabljamo, uporabljamo širok okvir razmerij med sferoidnim estrom in lipidom. Uporabljamo lahko sušenje liposomov (sušenje z zamrzovanjem ali sušenje z razprševanjem) v prisotnosti laktoze, z vsebnostjo laktoze v okviru od 0 do 95% končnega sestavka.

Sestavek po izumu, ki je posebej zaželjen, vsebuje liposome in (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a.,9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3,20-dion. Poti dajanja vključujejo aerosole v prahu, vkapavanje, razprševanje in aerosole pod pritiskom.

DELOVNI PRIMERI

Izum bomo nadalje ilustrirali z neomejujočimi primeri, ki sledijo. V primerih smo pri preparativnih kromatografskih serijah uporabljali pretočno hitrost 2.5 ml/cnrč χ h¹. Molekulske mase smo v vseh primerih določili s kemijsko ionizacijsko masno spektrometrijo (CH4 kot reagentni plin), tališča pa z Leitz VVetzlar mikroskopom z ogrevalno mizico. HPLC analize (High Performance Liquid Chromatography) smo izvajali na pBondapak C-)g koloni (300 x 3.9 mm i.d.) s pretočno hitrostjo 1.0 ml/min in z etanolom in vodo v razmerju med 40:60 in 60:40 kot mobilno fazo, če ni drugače določeno.

PRIMER 1 (22R)-16a..17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksiprean-4-en-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (1.2 g) v 10 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (200 mg) v 5 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali 16 ur pri sobni temperaturi. Dodali smo metilen klorid (150 ml) in raztopino sprali z 1M klorovodikovo kislino, s 5% vodnim kalijevim karbonatom in z vodo ter posušili. Surovi produkt po evaporaciji smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 x 2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 210 in 255 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 203 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 palmitoil-oksipregn-4-en-3,20-diona. Tal. 87-90°C; mol. masa 706 (izrač. 707.0). Čistost: 96% (HPLC analiza).

PRIMER 2 (22R)-16α,17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

K raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-113,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (50 mg) in palmitoil klorida (35 mg) v 10 ml metilen klorida smo po kapljicah dodali raztopino trietilamina (13 mg) v 2 ml metilen klorida. Reakcijsko zmes smo mešali 2 uri pri sobni temperaturi. Dodali smo še 50 ml metilen klorida in reakcijsko zmes obdelali kot v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 x

2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 210 in 255 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 34 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9adifluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoil-oksipregn-4-en-3,20-diona. Mol. masa 706 (izrač. 707.0). Čistost: 95% (HPLC analiza).

PRIMER 1 (22S)-16a.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (0.4 ml) v 10 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-113,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (70 mg) v 25 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali 16 ur pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 x

2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 225 in 265 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 92 mg (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9adifluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoil-oksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 706 (izrač. 707.0). Čistost: 97% (HPLC analiza).

PRIMER 4 (22R)-16q,17a-butilidendioksi-6a.9a-dif luoro-11 B-hidroksi-21 miristoiloksipreqn-4-en-3.20-dion

Miristoil klorid smo sintetizirali s triurnim refluksiranjem miristinke kisline (7.0 g) in tionil klorida (9 ml) v trikloroetilenu (100 ml). Topilo smo nato odparili.

K raztopini (22R)-16a, 17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11B,21 dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (51 mg) v 10 ml metilen klorida smo dodali miristoil klorid (32 mg), temu je sledil še trietilamin (13 mg), raztopljen v 5 ml metilen klorida. Reakcijsko zmes smo mešali 4 ure pri sobni temperaturi. Dodali smo še nadaljnji metile klorid in zmes zaporedoma sprali z 0.1 M klorovodikovo kislino in vodo (3 x 50 ml). Po sušenju in evaporaciji smo preostanek prečistili s kromatografijo na Merck Kieselgel 60 in uporabili heptan-.aceton, 6:4 kot mobilno fazo, kar je dalo 27 mg (22R)-16a,17abutilidendioksi-6a,9a,-difluoro-11B-hidroksi-21-miristoiloksipregn-4-en-3,20diona. Mol. masa 678 (izrač. 678.9). Čistost: 96.8% (HPLC analiza).

PRIMER 5 (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6oi.9(x-difluoro-11B-hidroksi-21-lauroiloksipreqn4-en-3.2Q-dion

K raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9oc-difluoro-113,21 dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (51 mg) v 5 ml metilen klorida smo dodali lauroil klorid (28 mg), temu je sledil še trietilamin (13 mg), raztopljen v 2 ml metilen klorida. Reakcijsko zmes smo mešali 3 ure pri sobni temperaturi, dodali smo še nadaljnji metilen klorid in organsko fazo zaporedoma sprali z 0.1 M klorovodikovo kislino in vodo (3 x 30 ml). Po sušenju in evaporaciji smo preostanek prečistili s kromatografijo na Merck Kieselgel 60 in uporabili heptan-.aceton, 6:4 kot mobilno fazo. Dobljeni produkt smo še nadalje prečistili v drugi kromatografski stopnji, kjer smo uporabili petrol eter:etil acetat, 3:2 kot mobilno fazo, kar je dalo 33 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro11B-hidroksi-21-lauroiloksipregn-4-en-3,20-diona. Mol. masa 650 (izrač. 650.8). Čistost: 96.9% (HPLC analiza).

PRIMER 6 (22R)-16a.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11B-hidroksi-21-palmitoiioksipreqna-1.4-dien-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (2.3 ml) v 15 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11B,21dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (700 mg) v 30 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kot v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (76 x 6.3 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 1020 in 1350 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 752 mg (22R)-16a,17ct-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 palmitoiloksipregna-1,4-dien-3,20-diona. Tal. 141-145°C; [a]_D ²⁵ = +71.6° (c = 0.204; CH2CI2); mol. masa 704 (izrač. 704.9). Čistost: 97.7% (HPLC analiza).

PRIMER 7 (22S)-16a.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregna-1.4-dien-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (0.5 ml) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11B,21dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (150 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kot v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 215 in 315 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 132 mg (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 palmitoiloksipregna-1,4-dien-3,20-diona. Tal. 176-180°C; [a]_D ²⁵ = +47.5° (c = 0.198; CH2CI2); mol. masa 704 (izrač. 704.9). Čistost: 99% (HPLC analiza).

PRIMER 8 (22R)-21-acetoksi-16a.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-pregn-4-en-3,20-dion

Raztopino acetil klorida (38 mg) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11 B,21 dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (75 mg) v 5 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali 16 ur pri sobni temperaturi. Po evaporaciji smo dodali metilen klorid (75 ml) in raztopino sprali s hladnim 5% vodnim kalijevim karbonatom in z nasičeno raztopino natrijevega klorida. Surovi produkt smo po evaporaciji prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (85 x 2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 365 in 420 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 57 mg (22R)-21-acetoksi-16a,17a-butilidendioksi-6a,9 a-difluoro-11B-hidroksi-pregn-4-en-3,20-diona. Tal. 182-189°C; [a]_D 25 ₌ +112.0° (c = 0.225; CH₂CI₂); mol. masa 510 (izrač. 510.6). Čistost: 99.0% (HPLC analiza).

PRIMER 9 (22R)-iea.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21-valeroiloksipregn-4-en-3.20-dion

Raztopino valeroil klorida (60 mg) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a.,9a.-difluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (75 mg) v 5 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali 16 ur pri sobni temperaturi in jo obdelali kot v prvem primeru. Po evaporaciji smo dodali metilen klorid (75 ml) in raztopino sprali s hladnim 5% vodnim kalijevim karbonatom in z nasičeno raztopino natrijevega klorida. Surovi produkt smo po evaporaciji prečistili s kromatografijo na Sephadex LH20 koloni (85 x 2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 265 in 325 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 50 mg (22R)-16a,17abutilidendioksi-6a,9a-difluoro-1lB-hidroksi-21-valeroiloksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 181-185°C; [a]_D ²⁵ = +109.4° (c = 0.212; CH₂CI₂); mol. masa 552 (izrač. 552.7). Čistost; 99.8% (HPLC analiza).

PRIMER 10 (22R)-16a.17a-butilidendioksi-6a.9a-difluoro-11 B-hidroksi-21 -kapriloksipregna--1.4-dien-3.20-dion

Raztopino dekanoil klorida (0.2 ml) v 3 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11B,21dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (100 mg) v 6 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo po evaporaciji prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (71 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 1470-1725 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 113 mg (22R)-16 a,17a-butilidendioksi-6a,9a-difluoro-11 B-hidroksi-21-kapriloksipregna-1,4-dien3,20-diona. Tal. 182-184°C; [a]_D ²⁵ = +71.5° (c = 0.186; CH₂CI₂); mol. masa 620 (izrač. 620.9). Čistost: 97.7% (HPLC analiza).

PRIMER 11

6a.9a-difluoro-116.21-dihidroksi-16a,17a-f(1-metiletiliden)bis(oksi)lpreqn-4-en-3.20-dion

Suspenzijo 0.9 g tris(trifenilfosfin)rodij klorida v 250 deaeriranega toluena smo hidrogenirali 45 min pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku. Dodali smo raztopino 1.0 g fluocinolon 16α,17α- acetonida v 100 ml absolutnega etanola in hirdogeniranje nadaljevali še nadaljnjih 40 ur. Reakcijski produkt smo evaporirali in preostanek prečistili s Flash kromatografijo na silikagelu z uporabo aceton-petrol etera kot mobilno fazo, da bi odstranili glavni del katalizatorja. Eluat smo evaporirali na Sephadex LH-20 koloni (72.5 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 3555-4125 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 0.61 g 6a,9a-difluoro-110,21dihidroksi-16α,17a-[(1 -metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-diona. Tal. 146151°C; [a]_{D =} +124.5° (c = 0.220; CH2CI2); mol. masa 454 (izrač. 454.6). Čistost: 98.5% (HPLC analiza).

PRIMER 12

6a,.9oc-difluoro-110-hidroksi-16a.17a-[(1-metiletiliden)bis(oksi)1-21-palmitoiloksioreqn-4-en-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (2.1 ml) v 15 ml dioksana smo po kapljicah dodali k raztopini 6a,9a-difiuoro-110,21 -dihidroksi-16a, 17a-[(1metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-diona (310 mg) v 30 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (76 x 6.3 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 1035-1260 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 158 mg 6a,9a-difluoro-110-hidroksi-16a,17a-[(1-metiletiliden)bis(oksi)]-21palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona. Tal. 82-86°C; [a]_D ²⁵ = +85.3° (c = 0.232; CH2CI2); mol. masa 692 (izrač. 692.9). Čistost: 98.6% (HPLC analiza).

PRIMER 13 (22R)- in (22S)-21-acetoksi-16α,17a-butilidendioksi-6(x-fluoro-11B-hidroksipregn-4-en-3.20-dion (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B-hidroksipregn-4-en-3,20dion (68 mg) smo raztopili v 1 ml piridina. Dodali smo anhidrid ocetne kisline (1 ml) in reakcijsko zmes mešali pri sobni temperaturi 1 uro, jo zlili v ledeno vodo in ekstrahirali s 3 x 25 ml metilen klorida. Ekstrakt smo posušili in evaporirali. Preostalo 22R,S zmes smo ločili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 380-400 (A) in 420-440 (B) smo zbrali in evaporirali.

Po obarjanju iz metilen klorid- petrol etra je dala frakcija A 14 mg (22S)21 -acetoksi-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 179-186°C; [a]_D ²⁵ = +86.2° (c = 0.188; CH₂CI₂); mol. masa 492 (izrač. 492.6). Čistost: 97.5% (HPLC analiza).

Po obarjanju iz metilen klorid- petrol etra je dala frakcija B 20 mg (22R)21 -acetoksi-16a,17oc-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 169-172°C; [a]_D ²⁵ = +139.0° (c = 0.200; CH₂Cl₂); mol. masa 492 (izrač. 492.6). Čistost: 97.9% (HPLC analiza).

PRIMERU (22R.S)-16a.17a-butilidendioksi-6«.-fluoro-11B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

Suspenziji 1.4 g tris(trifenilfosfin)rodij klorid v 300 deaeriranega toluena smo dodali raztopino 1170 mg 6a-fluoro-11B,16a,17cc,21-tetrahidroksipregna1,4-dien-3,20-diona v 250 ml absolutnega etanola. Zmes smo hidrogenirali 22 ur pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku in evaporirali. Preostanek smo oborili iz acetona-kloroforma, kar je dalo 661 mg 6a-fluoro-11B,16a,17a,21tetrahidroksipregn-4-en-3,20-diona. Mol. masa 396 (izrač. 396.5). Čistost: 96.6% (HPLC analiza).

6a-fluoro-11 B, 16α,17a,21 -tetrahidroksipregn-4-en-3,20-dion (308 mg) smo v obrokih dodali v raztopino butanala (115 mg) in 70% perklorovo kislino (0.2 ml) v 50 ml dioksana. Reakcijsko zmes smo mešali pri sobni temperaturi 6 ur. Dodali smo metilen klorid (200 ml) in raztopino sprali z 10% vodnim kalijevim karbonatom in vodo in posušili. Preostanek po evaporaciji smo prečistili na Sephadex LH-20 koloni (87 x 2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 420-500 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 248 mg (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-tluoro-11 β,21 -dihidroksipregn-4-en3,20-diona. Tal. 85-96°C; [ct]_D ²⁵ = +119.8° (c = 0.192; CH₂CI₂); mol. masa 450 (izrač. 450.6). Čistost: 96.1% (HPLC analiza). Razmerje med epimeroma 22R- in 22-S je bilo 59/41 (HPLC analiza).

Raztopino palmitoil klorida (0.21 ml) v 3 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-116,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (50 mg) v 6 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 185-230 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 42 mg (22R,S)-16a,17abutilidendioksi-6a-fluoro-116-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 99% (HPLC analiza). Razmerje med epimeroma 22R- in 22-S je bilo 15/85 (HPLC analiza).

PRIMER 15 (22R)-16a.17a-butilidendioksi-6a-fluoro-116-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-116,21-dihidroksipregn-4-en-3,20dion (225 mg) smo ločili s preparativno HPLC v obrokih na μBondapak Cjg koloni (150 x 19 mm) z uporabo etanohvoda, 40:60 kot mobilno fazo. Frakcije centrirane pri 265 ml (A) in 310 ml (B) smo zbrali in evaporirali. Po obarjanju iz metilen klorida-petrol etra je dala frakcija A 68 mg (22R)-16a,17abutilidendioksi-6a-fluoro-116,21-dihidroksipregn-4-en-3,20-diona. Tal. 180192°C; [a]_D ²⁵ = +138.9° (c = 0.144; CH₂CI₂); mol. masa 450 (izrač. 450.6). Čistost: 99.4% (HPLC analiza).

Po obarjanju iz metilen klorida-petrol etra je dala frakcija B 62 mg (22S)16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-116,21-dihidroksipregn-4-en-3,20-diona. Tal 168-175°C; [a]_D ²⁵ = +103.7° (c = 0.216; CH₂CI₂); mol. masa 450 (izrač 450.6). Čistost: 99.5% (HPLC analiza).

Raztopino palmitoil klorida (0.22 ml) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (32 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 x

2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 215-250 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 38 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 96.0% (HPLC analiza).

PRIMER 16 (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-tluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B,21-dihidroksipregn-4-en-3,20dion (68 mg) smo raztopili v 1 ml piridina. Dodali smo anhidrid ocetne kisline in reakcijsko zmes mešali pri sobni temperaturi 1 uro, jo zlili v ledeno vodo in ekstrahirali s 3 x 25 ml metilen klorida. Ekstrakt smo posušili in evaporirali. Preostalo 22R,S epimerno zmes smo ločili s kromatografijo na Sephadex LH20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform-.etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 380-400 (A) in 420-440 (B) smo zbrali in evaporirali.

Po obarjanju iz metilen klorid- petrol etra je dala frakcija A 14 mg (22S)21-acetoksi-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B-hidroksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 179-186°C; [a]_D ²⁵ = +86.2° (c = 0.188; CH₂Ci₂); mol. masa 492 (izrač. 492.6). Čistost: 97.5% (HPLC analiza).

Po obarjanju iz metilen klorid- petrol etra je dala frakcija B 20 mg (22 R)21 -acetoksi-16a,17cc-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 169-172°C; [<x]_D ²⁵ = +139.0° (c = 0.200; CH₂Cl₂); mol. masa 492 (izrač. 492.6). Čistost: 97.9% (HPLC analiza).

V raztopino 14 mg (22S)-21 -acetoksi-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro11 B-hidroksipregn-4-en-3,20-diona v 2 ml etanola smo dodali 2 ml 2M klorovodikove kisline. Po 5 urah mešanja pri 60°C smo reakcijsko zmes nevtralizirali z nasičenim vodnim natrijevim hidrogen karbonatom in ekstrahirali s 3 x 25 ml metilen klorida. Družene ekstrakte smo sprali z vodo, posušili in evaporirali. Preostanek smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 χ 2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 455510 smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 7 mg (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a -fluoro-11B-21-dihidroksipregn-4-en-3,20-diona. Mol. masa 450 (izrač. 450.6). Čistost: 96.6% (HPLC analiza).

Raztopino palmitoil klorida (195 mg) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (32 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 205-245 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 38 mg (22S)-16ot,17abutilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 96.4% (HPLC analiza).

PRIMER 17 (22RS)-16oc.17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksi-21-lauroiloksipregn-4-en-3,20-dion

K raztopini (22RS)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (50 mg) v 6 ml piridina smo po kapljicah dodali raztopino lauroil klorid (0.4 ml) v 3 ml dioksana. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 215-255 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 15 mg (22S)-16a,17abutilidendioksi-6cc-fluoro-11 B-hidroksi-21-lauroiloksipregn-4-en-3,20-diona. Tal. 125-143°C; [ot]_D ²⁵ = +92.8° (c = 0.208; CH₂CI₂); mol. masa 632 (izrač. 632.9). Čistost: 96.2% (HPLC analiza). Razmerje med epimeroma 22R- in 22-S je bilo 58/42 (HPLC analiza).

PRIMER 18 (22R)-16α.·17tx-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregna-1.4-dien-3.20-dion

6a-fluoro-11 B,16a,17a,21 -tetrahidroksipregna-1,4-dien-3,20-dion (400 mg) smo v obrokih dodali v raztopino butanala (0.18 ml) in 70% perklorovo kislino (0.2 ml) v 50 ml dioksana. Reakcijsko zmes smo mešali pri sobni temperaturi 16 ur. Dodali smo metilen klorid (200 ml) in raztopino sprali z 10% vodnim kalijevim karbonatom in vodo in posušili. Preostanek po evaporaciji smo prečistili na Sephadex LH-20 koloni (75 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 2880-3300 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 1209 mg (22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B,21-dihidroksipregna1,4-dien-3,20-diona. Mol. masa 448 (izrač. 448.5). Čistost: 95.7% (HPLC analiza). Razmerje med epimeroma 22R- in 22-S je bilo 55/45 (HPLC analiza).

(22R,S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-113,21-dihidroksipregna-1,4dien-3,20-dion (36 mg) smo kromatografirali na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 1720-1800 ml (A) in 1960-2025 (B) smo zbrali in evaporirali. Dva produkta smo oborili iz metilen klorida- petrol etra. Produkt iz frakcije A (12 mg) smo s ¹H-NMR in masno spektroskopijo določili za (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6afluoro-113,21-dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-dion, produkt iz frakcije B (10 mg) pa za 22R- epimer.

Epimera sta imela sledeče lastnosti. Epimer 22S: tal. 172-180°C; [ot]_D 25 _ ₊G2.3^O (c = 0.132; CH2CI2); mol. masa 448 (izrač. 448.5). Epimer 22R tal. 95-106°C; [a]D ²⁵ = +105.9° (c = 0.152; CH2CI₂); mol. masa 448 (izrač. 448.5). Čistost epimerov smo določili s HPLC analizo in je bila 98.9% za 22Sin 97.7% za 22R- epimer.

Raztopino palmitoil klorida (172 mg) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-113,21dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (56 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 225-285 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 31 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregna1,4-dien-3,20-diona. Tal. 95-100°C; [ot]_D ²⁵ = +68.0° (c = 0.200; CH₂Cl₂); mol. masa 686 (izrač. 686.95). Čistost: 97.7% (HPLC analiza).

PRIMER 19 (22S)-16a.17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B-hidroksi-21-palmitoiloksipreqna-1.4-dien-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (110 mg) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-tluoro-113,21 dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (46 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x 2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 185-225 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 37 mg (22S)-16a,17a-butilidendioksi-6a-fluoro-11B-hidroksi-21-palmitoiloksipregna1,4-dien-3,20-diona. Tal. 65-68°C; [a]_D ²⁵ = +53.0° (c = 0.200; CH₂CI₂); mol. masa 686 (izrač. 686.95). Čistost: 95.9% (HPLC analiza).

PRIMER 20

6a-fluoro-11B.21-dihidroksi-16a.,17a.-i(1-metiletiliden)bis(oksi)lpregn-4-en-3.20-dion

Suspenzijo 2.1 g tris(trifenilfosfin)rodij klorida v 500 toluena smo hidrogenirali 45 min pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku, ko je bil katalizator v raztopini. Dodali smo raztopino 6a-fluoro-11B,21-dihidroksi-16a,17 a-[(1-metiletiliden)bis(oksi)]pregna-1,4-dien-3,20-diona v 1000 ml absolutnega etanola in hirdogeniranje nadaljevali še nadaljnjih 65 ur. Reakcijsko zmes smo evaporirali in preostanek prečistili na Sephadex LH-20 koloni (71 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 2010-2445 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 1.51 g 6a-fluoro-11B,21-dihidroksi-16a,17a-[(1metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-diona. Tal. 209-219°C; [a]_D ²θ = +133.5° (c = 0.230; CH₂CI₂); mol. masa 436 (izrač. 436.5). Čistost: 99.6% (HPLC analiza).

PRIMER 21

6a-fluoro-11 B-hidroksi-16a,17a-[ (1 -metiletiliden)bis(oksi)T21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (0.21 ml) v 3 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino 6a-fluoro-11B,21-dihidroksi-16a,17a-[(1metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-diona v 6 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (76 x

6.3 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 1035-1230 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 63 mg 6a-fluoro-11Bhidroksi-16a,17a-[(1-metiletiliden)bis(oksi)]-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20diona. Tal. 99-101 °C; [<x]_D ²⁵ = +89.8° (c = 0.206; CH₂CI₂); mol. masa 674 (izrač. 674.94). Čistost: 97.9% (HPLC analiza).

PRIMER 22

9g-fluoro-113,21 -dihidroksi-16g,1 7g-[(1 -metiletiiiden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-dion

Suspenzijo 675 mg tris(trifenilfostin)rodij klorida v 250 toluena smo hidrogenirali 45 min pri sobni temperaturi in atmosterskem tlaku. Dodali smo raztopino 1 g triamcinolon 16g,17g-acetonida v 100 ml absolutnega etanola in hirdogeniranje nadaljevali še nadaljnjih 40 ur. Reakcijsko zmes smo evaporirali in glavni del katalizatorja odstranili s Flash kromatografijo z acetonom.petrol etrom (vrel. 40-60°C), 40:60 kot mobilno fazo. Surovi produkt smo nadalje prečistili na Sephadex LH-20 koloni (72.5 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 2746-3195 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 404 mg 9a-fluoro-113,21 -dihidroksi-16a,17a-[(1-metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4en-3,20-diona. Tal. 238-241 °C; [g]_D ²⁵ = +145.2° (c = 0.288; CH₂CI₂); mol. masa 436 (izrač. 436.5). Čistost: 99.% (HPLC analiza).

PRIMER 23

9g-fluoro-11 B-hidroksi-16g,17g-f (1 -metiletiliden)bis(oksi)]-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (0.69 ml) v 10 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino 9g-fluoro-113,21-dihidroksi-16g,17g-[(1metiletiliden)bis(oksi)]pregn-4-en-3,20-diona v 20 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 240-305 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 102 mg 9g-fluoro-11325 hidroksi-16g,17g-[(1-metiletiliden)bis(oksi)]-21-patmitoiloksipregn-4-en-3,20diona v obliki olja. Mol. masa 674 (izrač. 674.94). Čistost: 98% (HPLC analiza).

PRIMER 24 (22RS)-16g.17g-butilidendioksi-9g-tluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion

9g-fluoro-11 β, 16a,17a,21 -tetrahidroksipregn-4-en-3,20-dion (340 mg) smo v obrokih dodali v 20 minutah med mešanjem v sveže predestilirano raztopino butanala (100 mg) in 70% perklorovo kislino (0.2 ml) v 50 ml prečiščenega in posušenega dioksana. Reakcijsko zmes smo mešali pri sobni temperaturi še nadaljnjih 5 ur. Dodali smo metilen klorid (200 ml) in raztopino sprali z vodnim kalijevim karbonatom in vodo in posušili z brezvodnim magnezijevim sulfatom. Po evaporaciji dobljen surov produkt smo prečistili na Sephadex LH-20 koloni (72.5 x 6.3 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 2760-3195 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 215 mg (22R,S)-16g,17g-butilidendioksi-9g-fluoro-11B-21-dihidroksipregn-4-en-3,20diona.Mol. masa 450 (izrač. 450.6). Čistost: 97.4% (HPLC analiza).

Raztopino palmitoil klorida (0.13 ml) v 2.5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R,S)-16g,17g-butilidendioksi-9g-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (40 mg) v 5 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (87 x

2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 220-300 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 42 mg (22R,S)-16g,17g-butilidendioksi-9gfluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 99% (HPLC analiza). Razmerje med epimeroma 22R- in 22-S je bilo 61/39 (HPLC analiza).

PRIMER 25 (22R)-16g,17g-butilidendioksi-9g-fluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3.20-dion (22R,S)-16g,17g-butilidendioksi-9g-fluoro-11B-21-dihidroksipregn-4-en3,20-dion (200 mg) smo ločili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (76 x

6.3 cm) in uporabili zmes heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo.

Frakcije med 7560-8835 ml (A) in 8836-9360 (B) smo zbrali in evaporirali. Produkt iz frakcije A (128 mg) smo s ¹H-NMR in masno spektroskopijo določili za (22S)-16a,17a-butilidendioksi-9a-fluoro-11B,21-dihidroksipregn-4-en-3,20dion, produkt iz frakcije B (50 mg) pa za 22R- epimer.

Epimera sta imela sledeče lastnosti. Epimer 22S: tal. 180-190°C; [a]_D ²⁵ = +105.6° (c = 0.214; CH2CI2); mol. masa 450 (izrač. 450.6). Epimer 22R tal. 147-151°C; [a]_D ²⁵ = +133.7° (c = 0.196; CH2CI2); mol. masa 450 (izrač. 450.6). Čistost epimerov smo določili s HPLC analizo in je bila 95.6% za 22Sin 98.2% za 22R- epimer.

Raztopino palmitoil klorida (0.34 ml) v 5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R)-16ot,17a-butilidendioksi-9a-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (50 mg) v 10 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatogratijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 180-205 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 36 mg (22R)-16a,17abutilidendioksi-9a-fluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 97.7% (HPLC analiza).

PRIMER 26 (22S)-16a.17a-butilidendioksi-9g-fluoro-11 B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-dion

Raztopino palmitoil klorida (0.14 ml) v 15 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22S)-16a,17a-butilidendioksi-9a-fluoro-11B,21dihidroksipregn-4-en-3,20-diona (41 mg) v 3 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (89 x

2.5 cm) in uporabili heptan:kloroform:etanol, 20:20:1 kot mobilno fazo. Frakcije med 215-260 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 26 mg (22S)-16a,17abutilidendioksi-9a-fluoro-11 B-hidroksi-21 -palmitoiloksipregn-4-en-3,20-diona v obliki olja. Mol. masa 688 (izrač. 688.97). Čistost: 91.4% (HPLC analiza).

PRIMER 27 (22R)-16α,17a-butilidendioksi-9a-fluoro-113-hidroksi-21 -palmitoiloksipregna-1.4-dien-3.20-dion

Raztopino palmitoil klorida (75 mg) v 2.5 ml dioksana smo po kapljicah dodali v raztopino (22R)-16a,17a-butilidendioksi-9a-fluoro-11B,21dihidroksipregna-1,4-dien-3,20-diona (25 mg) v 5 ml piridina. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč pri sobni temperaturi in jo obdelali kakor v prvem primeru. Surovi produkt smo prečistili s kromatografijo na Sephadex LH-20 koloni (85 x

2.5 cm) in uporabili kloroform kot mobilno fazo. Frakcije med 235-285 ml smo zbrali in evaporirali, kar je dalo 27 mg (22R)-16a,17a-butilidendioksi-9a-tluoro11B-hidroksi-21-palmitoiloksipregna-1,4-dien-3,20-diona. Tal. 116-121°C; [a]_D 25 _ +67.40 (_{c =} 0.172; CH2CI2); mol. masa 686 (izrač. 687.0). Čistost 96.5% (HPLC analiza).

PRIMER 28

FARMACEVTSKI PREPARATI

Neomejujoči primeri, ki sledijo, ilustrirajo formulacije, ki so namenjene za različne usmerjene oblike dajanja. Količine aktivnega steroida v perkutnih formulacijah so ponavadi 0.001-0.2% (w/w), zaželjeno 0.01-0.1% (w/w)

Formulacija 1, mazilo [g]

Steroid, mikroniziran 0.025

Tekoči parafin 10.0

Beli mehki parafin do 100.0

Formulacija 2, mazilo[gj

Steroid 0.025

Propilen glikol 5.0

Sorbitan seskvioleat 5.0

Tekoči parafin 10.0

Beli mehki parafin do 100.0

Formulacija 3, krema olje v vodi[g]

Steroid	0.025
Cetanol	5.0
Gliceril monostearat	5.0
Tekoči parafin	10.0
Cetomacrogol 1000	2.0
Citronska kislina	0.1
Natrijev citrat	0.2
Propilen glikol	35.0
Voda	do 100.0

Formulacija 4, krema olje v vodi[gj

Steroid, mikroniziran	0.025
Beli mehki parafin	15.0
Tekoči parafin	5.0
Cetanol	5.0
Sorbimacrogol strearat	2.0
Sorbitan monostearat	0.5
Sorbinska kislina	0.2
Citronska kislina	0.1
Natrijev citrat	0.2
Voda	do 100.0

Formulacija 5, krema voda v olju[g]

Steroid	0.025
Beli mehki parafin	35.0
Tekoči parafin	5.0
Sorbitan seskvioleat	5.0
Sorbinska kislina	0.2
Citronska kislina	0.1
Natrijev citrat	0.2
Voda	do 100.0

Formulacija 6,losion[mg]

Steroid 0.25

Izopropanol 0.5

Karboksivinilpolimer 3

NaOH do dopolnitve

Voda do 1.0

Formulacija 7, suspenzija za injekcije

Steroid, mikroniziran 0.05-10 mg

Natrijeva karboksimetil celuloza 7 mg

NaCI 7 mg

Polioksietilen (20) sorbitan monooleat 0.5 mg

Fenil karbinol 8 mg

Voda, sterilna do 1.0 ml

Formulacija 8, aerosol za oralno in nazalno inhalacijo [% w/w]

Steroid, mikroniziran	0.1
Sorbitan trioleat	0.7
Triklorofluorometan	24.8
Diklorotetrafluorometan	24.8
Diklorodifluorometan	49.6

Formulacija 9, raztopina za atomiziranje

Steroid		7.0 mg
Propilen glikol		5.0 g
Voda	do	10.0 g

Formulacija 10, prašek za inhalacijo_

Želatinasta kapsula, napolnjena z mikroniziranim steroidom 0.1 mg

Laktoza 20 mg

Prah inhaliramo s pomočjo inhalacijske naprave.

Formulacija 11, prašek za inhalacijo

Prašek v obliki krogljic, polnjen v večdozni inhalator za prah. Vsaka doza vsebuje mikroniziran steroid. 0.1 mg

Formulacija 12, prašek za inhalacijo

Prašek v obliki krogljic, polnjen v večdozni inhalator za prah. Vsaka doza vsebuje mikroniziran steroid. 0.1 mg Laktoza, mikronizirana 1 mg

Formulacija 13,kapsule za zdravljenje tankega črevesa [mg]

Steroid 1.0

Sladkorne krogljice 321

Aquacoat EC D 30 6.6

Acetiltributil citrat 0.5

Polisorbat 80 0.1

Eudragit L100-55 17.5

Trietilcitrat 1.8

Smukec 8.8

Sredstvo proti penjenju MMS 0.01

Formulacija 14,kapsule za zdravljenje debelega [mg] črevesa

Steroid 2.0

Sladkorne krogljice 305

Aquacoat ECD 30 5.0

Acetiltributil citrat 0.4

Polisorbat 80 0.14

Eudragit N E30 D 12.6

Eudragit S100 12.6

Smukec 12.6

Formulacija 15. rektalni klistir

Steroid

Natrijeva karboksimetil celuloza Dinatrijev acetat Metil parahidroksibenzoat Propil parahidroksibenzoat Natrijev klorid Anhidrid citronske kisline Polisorbat 80 Voda, očiščena do

0.02 mg 25 mg 0.5 mg 0.8 mg 0.2 mg 7.0 mg 1.8 mg 0.01 mg 1.0 ml

Formulacija 16, formulacija, ki vsebuje steroid vezan v liposome

A. Priprava formulacije za vkapanje

Sintetični dipalmitoilfosfatidilholin (45 mg), dimiristoilfosfatidilholin (7 mg), dipalmitoilfostatidilglicerol (1 mg) in (22R)-16a,17a-butilidendioksi-6a,9adifluoro-11B-hidroksi-21-palmitoiloksipregn-4-en-3,20-dion (5 mg) smo zmešali v stekleni cevki. Vse komponente so bile raztopljene v kloroformu. Večino topila smo evaporirali z uporabo N2 in nato pod zmanjšanim pritiskom, kar je oblikovalo tenak film lipidnih komponent na površini steklene cevke. K lipidom smo dodali vodno raztopino 0.9% NaCI. Formiranje liposomov smo izvajali pri temperaturi nad temperaturo faznega prehoda lipidov. Liposome smo tvorili s stresanjem ali sonifikacijo s sondo sonifikatorja. Suspenzija, ki je nastala, je vsebovala liposome, ki so po velikosti v okviru od zelo majhnih mehurčkov do 2 pm.

B. Priprava formulacije za inhalacijo

Pripravo liposomov smo izvedli kakor v primeru A, kjer je vodna raztopina vsebovala 10% laktoze. Razmerje med laktozo in lipidom je bilo 7:3.

Suspenzijo liposomov smo zamrznili na suhem ledu in jo liofilizirali. Suhi produkt smo mikronizirali, kar je dalo delce s srednjim masnim aerodinamičnim presekom (MMAD) okrog 2 pm.

FARMAKOLOGIJA

Selektivnost za lokalno antiinflamatorno aktivnost lahko ponazorimo z modelom zračnih poti, ki sledi.

Znaten del inhaliranega GCS se deponira v žrelu in ga kasneje pogoltnemo ter konča v črevesu. Ta del doprinaša k nezaželjenim stranskim učinkom steroida, ker deluje izven območja, ki ga nameravamo zdraviti (pljuča). Tako ima prednost uporaba GCS z visoko lokalno antiinflamatorno aktivnostjo, vendar z nizkimi z GCS induciranimi učinki po oralnem dajanju. Tako smo opravili študije z namenom, da bi določili z GCS inducirane učinke po lokalnem apliciranju v pljuča prav tako kakor po peroralnem dajanju in razlike med delovanjem glukokortikosteroida v zdravljeni regiji pljuč in zunaj tega območja, to je bilo testirano na način, ki sledi.

TESTNI MODELI

A) Testni model za zaželjeno lakalno antiinflamatorno delovanje na sluznične zračne poti (levi pljučni lobus)

Podganam Sprague Dawley (250 g) smo dali rahlo anastezijo z Ephrane in jim vkapali natanko v levi pljučni lobus glukokortikosteroidni testni preparat (v liposomih, suspendiranih v slanici), volumen 0.5ml/kg. Dve uri kasneje smo vkapali suspenzijo Sefadeksa (5 mg/kg v volumnu 1 ml/kg) v sapnik dovolj nad razcepom, da je suspenzija dosegla oba, levi in desni pljučni lobus. Dvajset ur kasneje smo podgane ubili, secirali leve pljučne lobuse in jih stehtali. Kontrolne skupine so namesto glukokortikosteroida dobile nosilec, namesto suspenzije Sefadeksa pa slanico, da bi izmerili težo normalnih pljuč in Sefadeks edema, ki ni bil obdelan z zdravilom.

B) Testni model za nezaželjene sistemske učinke oralno absorbiranih glukokortikosteroidov

Podganam Sprague Dawley (250 g) smo dali rahlo anastezijo z Ephrane in jim dali glukokortikosteroidni testni preparat oralno, volumen 1.0 ml/kg. Dve uri kasneje smo vkapali suspenzijo Sefadeksa (5 mg/kg v volumnu 1 ml/kg) v sapnik dovolj nad razcepom, da je suspenzija dosegla oba, levi in desni pljučni lobus. Dvajset ur kasneje smo podgane ubili, secirali pljučne lobuse in jih stehtali. Kontrolne skupine so namesto glukokortikosteroida dobile nosilec, namesto suspenzije Sefadeksa pa slanico, da bi izmerili težo normalnih pljuč in Sefadeks edema, ki ni bil obdelan z zdravilom.

Rezultati primerjalnega proučevanja so podani v tabeli 1. Farmakološki profil spojin iz izuma smo primerjali s profiloma budesonid-21-palmitata in flumetazon-21-palmitata v liposomih. Vsi steroidi iz izuma so pokazali večjo lokalno aniinflamatorno moč v pljučih po lokalnem apliciranju kakor budesonid21-palmitat v liposomih. Še več, rezultati prav tako kažejo višjo pljučno selektivnost testiranih spojin iz izuma v primerjavi z izbranimi, prej znanimi spojinami, ker je doza zgoraj omenjenih spojin, potrebna za inhibiranje pljučnega edema, (Εϋςθ) z oralnim dajanjem 158 (primer 3), 247 (primer 7) in 559 (primer 1) krat višja in budesonid-21-palmitatova 66 krat višja in flumetazon-21-palmitatova 8 krat višja kot doza, ki je potrebna za inhibicijo pljučnega edema z lokalno aplikacijo zdravil v pljuča.

Tako lahko ugotovimo, da so spojine iz izuma dobro prilagojene za lokalno zdravljenje inflamatornih motenj na koži in v različnih telesnih votlinah (t.j. pljuča, nos, črevo in sklepi).

Učinki testiranih glukokortikosteroidov v liposomih pri modelu pljučnega edema pri podganah, ki je bil induciran s Sephadexom. Rezeultati so podani glede na ustrezno kontrolno skupino, ki je dobila Sephadex.

o^x

O in

CO

N cO

E

Φ

Ό

Φ 'c' co »N ‘c

N

CO

N

CO

C .D

Φ k_

O

O.

•51 co g

'o

v.

Φ

P—· «

o

Έ o

JsC

O

JZ

O) cO

N

O

TJ

II

X

Claims (15)

PATENTNI ZAHTEVKI

1) R-j in R2 nista naenkrat vodika,

1) R-, in R2 nista naenkrat vodika,

1. Spojina, ki je označena s tem, da ima splošno formulo 1 ali njena stereoizomerna komponenta, v katere formuli je mesto 1,2 nasičeno ali pa je tam dvojna vez,

R-j je vodik ali razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima verigo z 1-4 ogljikovimi atomi,

R2 je vodik ali razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima verigo z 1-10 ogljikovimi atomi,

R3 je acil, ki ima razvejano ali nerazvejano, nasičeno ali nenasičeno ogljikovodikovo verigo z 1-20 ogljikovimi atomi,

X-| je vodik ali halogen

Χ2 je vodik ali halogen in določeno je, da

2) X-| in Χ2 nista naenkrat vodika.

2. Spojina po prvem zahtevku, ki je označena stem, da je v splošni formuli 1 mesto 1,2 nasičeno,

R-l je vodik ali razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-4 ogljikove atome,

R2 je vodik ali razvejana ali nerazvejana veriga ogljikovodika, ki ima 1-10 ogljikovih atomov,

R3 je acil, ki ima razvejano ali nerazvejano, nasičeno ali nenasičeno verigo ogljikovodika, ki ima 1-20 ogljikovih atomov,

X-| je vodik ali halogen,

Χ2 je vodik ali halogen, določeno je , da:

2) Χ-j in Χ2 nista naenkrat vodika,

3. Spojina po kateremkoli izmed zahtevkov 1-2, ki je označena s tem, da je R3 acil, ki ima 11-20 ogljikovih atomov.

3) ko je na 1,2 položaju dvojna vez, R-| in R2 nista naenkrat metilni skupini,

4. Spojina po kateremkoli izmed zahtevkov 1-2, ki je označena s tem, da je R3 acil, ki ima 1-10 ogljikovih atomov.

4) ko je na 1,2 položaju dvojna vez, je R-| vodikov atom in R2 je razvejan ali nerazvejan ogljikovodik, ki ima verigo z 1-10 ogljikovimi atomi, R3 je acil, ki ima 11 -20 ogljikovih atomov.

5. Spojina po tretjem zahtevku, ki je označena s tem, da je mesto 1,2 nasičeno, Rje vodik, R2 je propilna skupina, X-| je fluor in Χ2 je fluor.

6. Spojina po prvem zahtevku, ki je označena s tem, da je na mestu 1,2 dvojna vez, R^ je vodik, R2 je propilna skupina, R3 je palmitoilna skupina, X-| je fluor, Χ2 je fluor.

7. Spojina po prvem zahtevku, ki je označena stem, da ima formulo fi f^H2^OC(CH2>14^CH3

8. Postopek za pripravo spojine s splošno formulo 1, kakor je definirana v prvem zahtevku, ki je označen stem, da obsega

a) reakcijo spojine s formulo kjer so R-|, R2 , Χ1 in Χ2 definirani kot v prvem zahtevku, s spojino s formulo

R4COOH kjer je R4 razvejana ali nerazvejana, nasičena ali nenasičena alkilna skupina, ki ima 1-19 ogljikovih atomov, ali

b) reakcijo spojine s formulo kjer so R-i, R₂ , X-i in X₂ definirani kot v prvem zahtevku, s spojino s formulo

R₄COX kjer je R4 definiran kakor zgoraj in je X halogen ali alifatski del -OOCR4, ali

c) reakcijo spojine s formulo

O· kjer so R-j, Rp, Xj in X₂ definirani kot v prvem zahtevku in je Y halogen, mezilat ali p-toluensulfonat s spojino s formulo

R4COO- A+ kjer je R4 definiran zgoraj in A⁺ je kation, potem, če je tako dobljena spojina epimerna zmes in želimo čisti epimer, ločimo epimerno zmes v njene stereoizomerne komponente.

9. Postopek po osmem zahtevku, ki je označen s tem, da pripravimo spojino, ki ustreza kateremukoli izmed zahtevkov 2-7.

10. Farmacevtski preparat, ki je označen s tem, da kot aktivno sestavino vsebuje spojino, ki ustreza kateremukoli izmed zahtevkov 1-7.

11. Farmacevtski preparat, ki je ustreza zahtevku 10 in je označen s tem, da vsebuje liposome, ki vsebujejo farmakološko aktivno spojino, ki ustreza zahtevku 3.

12. Farmacevtski preparat po zahtevkih 10-11, ki je označen s tem, da je v obliki enote za doziranje.

13. Farmacevtski preparat po zahtevkih 10-12, ki je označen s tem, da vsebuje aktivno sestavino, združeno s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem.

14. Spojina po kateremkoli izmed zahtevkov 1-7,’ ki je označena s tem, da je uporabna kot terapevtsko aktivna substanca.

15. Uporaba spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1-7 za pripravo zdravil z antiinflamatorno in antialergijsko aktivnostjo.