SI23271A

SI23271A - Sestavljen lesen profil za izdelavo okenskih in vratnih kril in okvirov ter okna in vrata, obsegajoča iz tovrstnih profilov sestoječe krilo ali okvir

Info

Publication number: SI23271A
Application number: SI201000019A
Authority: SI
Inventors: PrimoĹľ ZOBEC
Original assignee: VIVA LES, druĹľba za proizvodnjo lesnih izdelkov in trgovino, d.o.o.
Priority date: 2010-01-25
Filing date: 2010-01-25
Publication date: 2011-07-29
Also published as: WO2011090442A1; EP2529071A1

Abstract

Predlagan je sestavljen lesen profil (1) za izdelavo okenskih in vratnih kril (2) in okvirov (3), ki sestoji z vsaj treh med seboj po celotni dolžini sestavljenih in med seboj zlepljenih letev (11, 12, 13), namreč krajnih letev (11, 13) in vsaj ene med slednjima razporejene osrednje letve (12), pri čemer je vsaj omenjena osrednje razporejena letev (12) opremljena z vzdolžno, v osnovi neprekinjeno zajedo (120), ki je zapolnjena z ustreznim termoizolacijskim polnilom (125). Omenjena zajeda (120) je na obeh straneh letve (12) zaključena na odmiku od končnih območij (121, 122), ki sta predvideni za medsebojno povezavo profila (1) z vsakokrat pripadajočim profilom (1) v vogalnih območjih (21, 31) tako dobljenega okenskega ali vratnega krila (2) oz. okvira (3). Krilo (2) in/ali okvir (3) okna ali vrat, sestoječ(e) iz tovrstnih profilov (1) odlikujejo izboljšane termoizolacijske sposobnosti in hkrati visoka togost, še zlasti vogalnih območij (21, 31).

Description

VIVA LES, družba za proizvodnjo lesnih izdelkov in trgovino, d.o.o.

Sestavljen lesen profil za izdelavo okenskih in vratnih kril in okvirov ter okna in vrata, obsegajoča iz tovrstnih profilov sestoječe krilo ali okvir

Izum spada na področje gradbeništva, namreč na področje lesenih okenskih in vratnih okvirov, ki so sestavljeni iz več lesenih delov in kombinirani z drugimi materiali.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zasnovati v osnovi iz masivnega lesa sestoječ profil, ki naj bi se odlikoval po znatno izboljšanih termoizolacijskih lastnostih, zahtevanih za vgradnjo v tkzv. energetsko pasivne zgradbe, pri čemer naj bi bilo te termoizolacijske lastnosti možno spreminjati in prilagajati navzlic nespremenjeni širini okenskega ali vratnega krila ali okvira, ki naj bi ga bilo ne glede na to možno hitro in preprosto izdelati, obenem pa naj bi bila navzlic izboljšanju termoizolacijskih lastnosti ohranjena v celoti iz masivnega lesa sestoj ečemu okenskemu ali vratnemu okviru ustrezna togost tovrstnega okvira.

Okno s komercialnim nazivom »Passivhausfenster« proizvajalca VARIOTEC Sandwich-Elemente GmbH & Co. KG, Neumarkt (DE) je med drugim predstavljeno na internetni strani www.fenstertechnik-weinfurtner.de. Profil za izdelavo krila in okvira tovrstnega okna sestoji iz treh po celotni dolžini drug preko drugega v sendvič zloženih in med seboj zlepljenih letev, od katerih vsaka sestoji iz masivnega lesa. Debeline letev so načeloma lahko enake ali vsaj približno enake. Širina osrednje razporejene letve je znatno manjša od širine krajnih letev, tako da je v tako zlepljenem profilu iz letev iz masivnega lesa na voljo osrednje razporejen žleb, ki je potem zapolnjen s termoizolacijskim materialom, npr. s poliuretansko peno. Zahvaljujoč prisotnosti dodatnega termoizolacijskega polnila v omenjenem žlebu se tovrsten profil in tudi okensko ali vratno krilo ali okvir, sestoječ iz tovrstnih profilov, odlikuje po izboljšanih termoizolacijskih sposobnostih. Vendar pa je tako okno trdnostno precej oslabljeno, kar se odraža predvsem v zmanjšanju togosti, kar še zlasti pride do izraza pri oknih srednjih in večjih razpetin. Ker je širina letev, iz katerih sestoji profil, po celotni dolžini profila nespremenjena, je treba računati z znatno oslabitvijo iz tovrstnih profilov sestoječega krila in okvira v vogalnih območjih. Zlasti pri oknih večjih razpetin pride do izraza tudi slabša upogibna togost tovrstnega profila, zaradi česar morajo biti okna predimenzionirana in je treba v ta namen izbrati močnejše profile, kar se zaradi večje porabe materiala odrazi v višjih stroških izdelave, povrhu vsega pa se zmanjša efektivna za svetlobo prepustna površina okna. Razen tega je termoizolacijska sposobnost tovrstnega okvira odvisna od izbranega termoizolacijskega materiala in od širine oz. debeline termoizolacijskega sloja. Vselej, ko obstoji zahteva po večji izolativnosti okvira, je torej izolativnost slednjega ob uporabi cenovno sprejemljivih termoizolacijskih materialov možno spremeniti zgolj s povečanjem debeline celotnega okvira, kar poleg drugih negativnih učinkov znatno podraži celoten okvir.

Nadalje so iz DE 20 2008 013 830 Ul znana okna in vrata, ki so podobno kot zgoraj opisana okna izvedena iz profilov, od katerih vsak sestoji iz med seboj sestavljenih, napreč po celotni dolžini v sendvič zloženih in med seboj zlepljenih letev iz masivnega lesa. Pri tem je vsaka od omenjenih letev v območju tiste svoje površine, ki je predvidena za naleganje na vsakokrat sosednji letvi v sestavljenem stanju profila, opremljena z nizom med seboj vzporedno razmaknjenih in razmeroma globokih žlebov, ki so izvedeni po njeni celotni dolžini. S tem so po sestavljanju in zlepljenju omenjenih letev v vsakokrat želen profil dobljene med seboj razmaknjene in vzdolž profila v njegovi notranjosti potekajoče zaprte votline, v katerih je na voljo mirujoč zrak, ki predstavlja toplotnoizolacijsko sredstvo, zahvaljujoč kateremu so potem termoizolacijske lastnosti profila in s tem celotnega okvira okna ali vrat ustrezno izboljšane. Tovrsten profil je sicer glede same izdelave še vedno razmeroma nezahteven, vsekakor pa je treba računati z občutno večjo porabo časa in orodij kot v predhodno opisanem primeru. Tudi v tem primeru vsaj pri nekaterih izvedbah žlebovi potekajo po celotni dolžini letev oz. profila, zato je spet treba računati z znatno oslabitvijo tako dobljenega okvira ali krila oken ali vrat v vogalnih območjih, v katerih so profili med seboj povezani, kar se odrazi v zmanjšani togosti tako dobljenega krila ali okvira. Trdnost oz. togost okvira je sicer načeloma možno izboljšati s tem, da se začetek utorov premakne izven končnega oz. vogalnega območja in so potem vogalna območja iz profilov sestavljenega okvira na voljo iz masivnega lesa brez utorov. Vendar pa je tudi v tem primeru stopnja izolativnosti odvisna od števila in razporeditve utorov, torej od prostornine v utorih ujetega mirujočega zraka. Potreba pri povečanju izolativnosti okvira torej lahko privede bodisi k povečevanju prostornine utorov in s tem intenzivnejšemu dolbljenju in slabitvi togosti okvira, ali pa k povečanju širine in s tem cene profila.

• a • ·

Izum se nanaša na sestavljen lesen profil za izdelavo okenskih in vratnih kril in okvirov, sestoječ z vsaj treh med seboj po celotni dolžini sestavljenih in med seboj zlepljenih letev, namreč krajnih letev in vsaj ene med slednjima razporejene osrednje letve, pri čemer je omenjena osrednje razporejena letev prirejena za formiranje vzdolžne zajede, ki je zapolnjena z ustreznim termoizolacijskim polnilom.

Po izumu je predvideno, daje zajeda na obeh straneh osrednje letve zaključena na odmiku od končnih območij, ki sta predvideni za medsebojno povezavo profila z vsakokrat pripadajočim profilom v vogalnih območjih tako dobljenega okenskega ali vratnega krila oz. okvira.

Pri tem je omenjena zajeda v osrednji letvi bodisi v svoji vzdolžni smeri neprekinjena ali pa je vsaj enkrat prekinjena in sestoji iz vsaj dveh v vzdolžni smeri osno poravnanih odsekov. V nazadnje navedenem primeru je v omenjeni zajedi osrednje letve poleg omenjenega polnila vstavljen vsaj en vložek, kije togo povezan s pripadajočo letvijo.

Pri enem od možnih primerov izvedbe sta v zajedi predvidena vsaj dva vložka, ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij letve. Pri tem vsakokraten vložek lahko sestoji bodisi iz lesa ali iz drugega ustrezno trdnega gradiva, po izbiri npr. iz materiala termoizolacijskega polnila. Vsak od razpoložljivih vložkov je z osrednjo letvijo togo povezan s pomočjo lepila.

Omenjene letve so med seboj togo povezane s pomočjo lepila, omenjeno polnilo pa prednostno predstavlja poliuretanska pena.

• ·

Nadalje je omenjena zajeda lahko zasnovana bodisi kot v vzdolžni smeri osrednje letve potekajoč in na odmiku od vogalnih območij zaključen utor ali pa kot v vzdolžni smeri osrednje letve potekajoča stopničasta poglobitev oz. zožitev, ki je na voljo po celotni dolžini letve z izjemo vogalnih območij.

Pri nadaljnji od možnih izvedb profila po izumu je poleg omenjene osrednje letve tudi vsaj ena od krajnih letev opremljena z vzdolžno zajedo, ki je zapolnjena s termoizolacijskim polnilom. Tudi v tem primeru je omejena zajeda na vsaj eni krajni letvi lahko bodisi v svoji vzdolžni smeri neprekinjena ali pa je v svoji vzdolžni smeri vsaj enkrat prekinjena in sestoji iz vsaj dveh v vzdolžni smeri osno poravnanih odsekov. Pri tem je v omenjeni zajedi vsaj ene krajne letve poleg omenjenega termoizolacijskega polnila vstavljen vsaj en vložek, kije togo povezan s pripadajočo letvijo. Se zlasti je prednostno, če sta v zajedi predvidena vsaj dva vložka, ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij omenjene letve. Pri tem je vsak od razpoložljivih vložkov s pripadajočo krajno letvijo togo povezan s pomočjo lepila. Tudi v tem primeru so vse letve med seboj togo povezane s pomočjo lepila, polnilo pa prednostno predstavlja poliuretanska pena.

Izum se nadalje nanaša tudi na okno, ki obsega krilo in/ali okvir, sestoječ(e) iz med seboj v vogalnih območjih togo povezanih profilov v skladu s predhodno opisanimi značilnostmi, kot tudi na vrata, ki obsegajo krilo in/ali okvir, sestoječ(e) iz med seboj v vogalnih območjih togo povezanih profilov v skladu s predhodno opisanimi značilnostmi.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primerov izvedbe, ki sta prikazana na priloženi skici, kjer kaže

Sl. 1 shematično in v perspektivi ponazorjen prvi primer izvedbe profila za izdelavo okenskega ali vratnega krila ali okvira ;

Sl. 2 shematično, z deloma odstranjeno eno od letev ponazorjen profil po Sl. 1;

Sl. 3 shematično, z deloma odstranjeno eno od letev ponazorjena nadaljnja različica profila po Sl. 1;

Sl. 4 iz profila po Sl. 2 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu v vogalnem območju, torej v ravnini A - A po Sl. 1;

Sl. 5 iz profila po Sl. 2 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu na odmiku od vogalnega območja, torej v ravnini B - B po Sl. 1;

Sl. 6 iz profila po Sl. 2 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu v osrednjem območju, torej v ravnini C - C po Sl. 1;

Sl. 7 iz profila po Sl. 3 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu v vogalnem območju, torej v ravnini A-A;

Sl. 8 iz profila po Sl. 3 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu na odmiku od vogalnega območja, torej v ravnini B - B po Sl. 1;

Sl. 9 iz profila po Sl. 3 izvedeno krilo okna ali vrat v prerezu v osrednjem območju, torej v ravnini C - C po Sl. 1;

Sl. 10 shematično in v perspektivi ponazorjen nadaljnji primer izvedbe profila za izdelavo okenskega ali vratnega krila ali okvira ;

Sl. 11 iz nadaljnjega primera izvedbe profila po Sl. 10 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu v vogalnem območju, torej v ravnini A - A po Sl. 10;

Sl. 12 iz primera izvedbe profila po Sl. 10 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu na odmiku od vogalnega območja, torej v ravnini B - B po Sl. 10;

Sl. 13 primera izvedbe profila po Sl. 10 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu v osrednjem območju, torej v ravnini C - C po Sl. 10;

Sl. 14 iz še nadaljnjega primera izvedbe profila po Sl. 10 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu v vogalnem območju, torej v ravnini A - A po Sl. 10;

Sl. 15 iz primera izvedbe profila po Sl. 14 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu na odmiku od vogalnega območja, torej v ravnini B - B po Sl. 10;

Sl. 16 iz primera izvedbe profila po Sl. 14 izvedeno okensko ali vratno krilo v prerezu v osrednjem območju, torej v ravnini C - C po Sl. 10;

Sl. 17 pa primer izvedbe okenskega ali vratnega okvira v prerezu na odmiku od vogalnega območja, smiselno torej v ravnini B - B po Sl. 10.

Kot je razvidno na Sl. 1, profil 1 za izdelavo okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3 v danem primeru sestoji iz treh med seboj po celotni dolžini sestavljenih in med seboj togo povezanih, še zlasti zlepljenih letev 11, 12, 13, pri čemer je osrednje razporejena letev 12 opremljena z bodisi v osnovi neprekinjeno ali vsaj enkrat prekinjeno zajedo 120, ki pa je na obeh straneh letve 12 zaključena na odmiku od končnih območij 121, 122, ki sta predvideni za medsebojno povezavo profilov 1 v vogalnih območjih tako dobljenega krila 2 oz. okvira 3. Omenjena zajeda 120, kije torej v osrednje razporejeni letvi 12 izvedena zgolj v osrednjem območju 123, t.j. izven končnih območij 121, 122, je zapolnjena z ustreznim termoizolacijskim polnilom 125.

Po izumu je nadalje predvideno, daje v omenjeni zajedi 120 poleg omenjenega polnila 125 vstavljen vsaj en vložek 126, ki lahko sestoji iz lesa ali drugega, npr. termoizolacijskega gradiva, in ki je npr. s pomočjo lepljenja togo povezan z omenjenimi letvami 11, 12, 13 profila 1. Pri tem je prednostno, če sta v zajedi 120 predvidena vsaj dva vložka 126, ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij 121, 122 letve 12. Vsakokrat razpoložljiv prostor v zajedi 120 med omenjenimi vložki 126 • ·

je v vsakem primeru zapolnjen s termoizolacijskim polnilom 125. Prisotnost omenjenih vložkov 126 še dodatno pripomore k izboljšanju togosti iz letev 11, 12, 13 sestavljenega profila 1 in tudi iz profilov 1 sestavljenega okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3.

Kot je razvidno na Sl. 1 v povezavi s Sl. 4 - 6, je v prvem primeru izvedbe profila 1 za izdelavo okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3 omenjena zajeda 120 na voljo kot utor. V tem primeru je po sestavljanju in zlepljenju letev 11, 12, 13 termoizolacijsko polnilo 125 po celotnem obrisu profila 1 okenskega ali vratnega krila 2 ali profila 3 obdano z materialom letev 11, 12, 13, torej z masivnim lesom, zato je termoizolacijsko polnilo 125 navzven popolnoma nevidno. V tem primeru je potrebno polnilo 125 in tudi vložke 126 vstaviti oz. vnesti v zajedo 120 še pred sestavljanjem letev 11, 12, 13 oz. formiranjem sestavljenega profila 1.

Po drugi strani je pri nadaljnji izvedbi profila 1 po Sl. 10 v povezavi z vsakokrat relevantnimi prikazi od Sl. 11 - 16 za izdelavo okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3 po Sl. 7 - 12 omenjena zajeda 120 izvedena zgolj kot stopničasta poglobitev oz. zožitev letve 12 v njenem osrednjem območju 123 izven vogalnih območij 121, 122, zato termoizolacijsko polnilo 125 sega do oboda profila 1 in je navzven načeloma vidno, čeprav ga je potem po izbiri možno prekriti s slojem drugega gradiva. V takem primeru je možno polnilo 125 in po izbiri celo vložke 126 vnesti v območje omenjene zajede 120 še tudi po sestavljanju letev 11, 12, 13 oz. formiranju samega profila 1.

Kot je razvidno na Sl. 4 - 9 ter 11 - 17, je vsakokrat dobljen, iz letev 11, 12, 13 iz masivnega lesa ter s termoizolacijskim polnilom 125, kije na voljo v zajedi 120 v osrednji letvi 12 na odmiku od končnih območij 121, 122, sestoječ profil 1 kot polizdelek uporaben za nadaljnjo predelavo v vsakokrat ustrezen profil konkretnega okenskega ali vratnega krila 2 (Sl. 4 - 9 in 11 - 16) ali okvira 3 (Sl. 17), ki sta v pogledu ustrezne funkcionalnosti drug drugemu prirejena. Pri tem pa po izumu vsakokratno okensko ali vratno krilo 2 ali okvir 3 sestoji iz profilov 1, ki v območju osrednje letve 12 samo izven njenih končnih območij 121, 122 in torej izven vogalnih območij 21, 31 vsebuje termoizolacijsko polnilo 125, s čimer je v omenjenih vogalnih območjih 21, 31 okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3 obdržana izhodiščna trdnost iz letev 11, 12, 13 iz masivnega lesa sestoječega profila, kar potem okenskemu ali vratnemu krilu 2 ali okviru 3 zagotavlja temu primemo togost in trdnost. K izboljšanju togosti okenskega ali vratnega krila 2 ali okvira 3 pa še dodatno pripomore prisotnost vsaj enega vložka 126, ki je na odmiku od vogalnih območij 21,31 vstavljen v za prejem polnila 125 razpoložljivi zajedi 120 in togo povezan z omenjenimi letvami 11, 12, 13 profila 1. Prednostno pa sta v zajedi 120 vsakega od profilov 1, iz katerih sestoji vsakokratno okensko ali vratno krilo 2 ali vsakokraten okenski ali vratni okvir 3, predvidena vsaj dva vložka 126, ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij 121, 122 letve 12.

Kot je nadalje razvidno iz priložene skice (Sl. 10 - 17), je profil 1 vsakokratnega okenskega krila 2 ali okvira 3 lahko tudi tako zasnovam, daje poleg osrednje letve 12 lahko z zajedo 130 opremljena tudi vsaj ena od krajnih letev 11, 13. Tudi v tem primeru je povsem analogno kot v predhodno opisanih primerih in na za strokovnjaka razumljiv način vsakokratna zajeda 130 zapolnjena s polnilom 135 iz termoizolacijskega gradiva, in razen tega po izbiri v kombinaciji z ustreznimi vložki iz lesa ali drugega, npr. termoizolacijskega materiala, pri čemer je vsakokraten vložek togo povezan z vsakokrat pripadajočo letvijo 11, 13, v kateri je predvidena zajeda 130.

Zahvaljujoč opisani zasnovi se tovrsten profil odlikuje po tem, da je navzlic izvrstni togosti iz profilov sestavljenega okenskega ali vratnega okvira ali krila zaradi zadržanja neokrnjenih in iz masivnega lesa sestoječih vogalnih območij celo pri vnaprej določeni širini oz. debelini profila možno zagotavljati različne termoizolacijske lastnosti.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Sestavljen lesen profil (1) za izdelavo okenskih in vratnih kril (2) in okvirov (3), sestoječ z vsaj treh med seboj po celotni dolžini sestavljenih in med seboj zlepljenih letev (11, 12, 13), namreč krajnih letev (11, 13) in vsaj ene med slednjima razporejene osrednje letve (12), pri čemer je omenjena osrednje razporejena letev (12) prirejena za formiranje vzdolžne zajede (120), ki je zapolnjena z ustreznim termoizolacijskim polnilom (125), označen s tem, da je zajeda (120) na obeh straneh osrednje letve (12) zaključena na odmiku od njenih končnih območij (121, 122) letve (12), ki sta predvideni za medsebojno povezavo profila (1) z vsakokrat pripadajočim profilom (1) v vogalnih območjih (21, 31) tako dobljenega okenskega ali vratnega krila (2) oz. okvira (3).
2. Profil po zahtevku 1, označen s tem, daje zajeda (120) v svoji vzdolžni smeri neprekinjena.
3. Profil po zahtevku 1, označen s tem, daje zajeda (120) v svoji vzdolžni smeri vsaj enkrat prekinjena in sestoji iz vsaj dveh v vzdolžni smeri osno poravnanih odsekov (120', 120).
4. Profil po zahtevku 2, označen s tem, daje v omenjeni zajedi (120) osrednje letve (12) poleg omenjenega polnila (125) vstavljen vsaj en vložek (126), ki je togo povezan s pripadajočo letvijo (12).
5. Profil po zahtevku 2, označen s tem, da sta v zajedi (120) predvidena vsaj dva vložka (126), ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij (121, 122) letve (12).
6. Profil po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da vložek (126) sestoji iz lesa.
7. Profil po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da vložek (126) sestoji iz materiala termoizolacijskega polnila (125).
8. Profil po enem od zahtevkov 4 ali 5, označen s tem, da je vsak od razpoložljivih vložkov (126) z osrednjo letvijo (12) togo povezan s pomočjo lepila.
9. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da so letve (11, 12, 13) med seboj togo povezane s pomočjo lepila.
10. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da polnilo (125) predstavlja poliuretanska pena.
11. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje zajeda (120) zasnovana kot v vzdolžni smeri osrednje letve (12) potekajoč in na odmiku od vogalnih območij (121, 122) zaključen utor.
12. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje zajeda (120) zasnovana kot v vzdolžni smeri osrednje letve (12) potekajoča stopničasta poglobitev oz. zožitev, ki je na voljo po celotni dolžini letve (12) z izjemo vogalnih območij (121, 122).
13. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je poleg omenjene osrednje letve (12) tudi vsaj ena od krajnih letev (11, 13) opremljena z vzdolžno zajedo (130), kije zapolnjena s termoizolacijskim polnilom (135).
14. Profil po zahtevku 13, označen s tem, daje zajeda (130) na vsaj eni krajni letvi (11, 13) v svoji vzdolžni smeri neprekinjena.
15. Profil po zahtevku 13, označen s tem, daje zajeda (130) na vsaj eni krajni letvi (11, 13) v svoji vzdolžni smeri vsaj enkrat prekinjena in sestoji iz vsaj dveh v vzdolžni smeri osno poravnanih odsekov.
16. Profil po zahtevku 14, označen s tem, daje v omenjeni zajedi (130) vsaj ene krajne letve (11, 13) poleg omenjenega termoizolacijskega polnila (135) vstavljen vsaj en vložek (136), kije togo povezan s pripadajočo letvijo (11, 13).
17. Profil po zahtevku 14, označen s tem, da sta v zajedi (130) predvidena vsaj dva vložka, ki sta razporejena na ustreznem medsebojnem razmiku in obenem tudi na ustreznem odmiku od obeh končnih območij (121, 122) letve (12).
18. Profil po enem od zahtevkov 16 ali 17, označen s tem, da je vsak od razpoložljivih vložkov (136) s pripadajočo krajno letvijo (11, 13) togo povezan s pomočjo lepila.
19. Profil po enem od zahtevkov 13 - 18, označen s tem, da so letve (11, 12, 13) med seboj togo povezane s pomočjo lepila.
20. Profil po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da polnilo (135) predstavlja poliuretanska pena.

• ·
21. Okno, obsegajoče krilo (2) in/ali okvir (3), sestoječ(e) iz med seboj v vogalnih območjih (21, 31) togo povezanih profilov (1) po enem od zahtevkov 1 do 21.
22. Vrata, obsegajoča krilo (2) in/ali okvir (3), sestoječ(e) iz med seboj v vogalnih območjih (21, 31) togo povezanih profilov (1) po enem od zahtevkov 1 do 21.