SI9200269A - Derivati amino kislin - Google Patents

Abstract

Derivati amino kislin s formulo: Sl 9200269 A v kateri R1 predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aralkanoil, heterociklilkarbonil, ali skupino s formulo: R®HN R2 predstavlja alkil, cikloalkil ali aralkil; R3 predstavlja vodik in R4 predstavlja hidroksi, ali R3 in R4 skupaj predstavljata okso; R5 predstavlja alkoksikarbonil ali alkilkarbamoil; R6 in R7 skupaj predstavljata trimetilen ali tetrametilen, v danem primeru substituiran z alkilom ali na sosednjih atomih ogljika s tetrametilenom; R8 predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aroil, aralkanoil, ali heterociklilkarbonil; in R9 predstavlja alkil, cikloalkil, cikloalkilalkil, aralkil, cianoalkil, karbamoilalkil, aikiltioalkil, alkoksialkii ali alkoksikarbonilalkil, in farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin s formulo I, ki so bazične, inhibirajo aspartil proteaze virusnega izvora in se jih da uporabiti v obliki zdravil za profilakso ali zdravljenje virusnih infekcij. Pripraviti se jih da po splošno znanih metodah.

Description

R² predstavlja alkil, cikloalkil ali aralkil; R³ predstavlja vodik in R⁴ predstavlja hidroksi, ali R³ in R⁴ skupaj predstavljata okso; R⁵ predstavlja alkoksikarbonil ali alkilkarbamoil; R⁶ in R⁷ skupaj predstavljata trimetilen ali tetrametilen, v danem primeru substituiran z alkilom ali na sosednjih atomih ogljika s tetrametilenom; R⁸ predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aroil, aralkanoil, ali heterociklilkarbonil; in R⁹ predstavlja alkil, cikloalkil, cikloalkilalkil, aralkil, cianoalkil, karbamoilalkil, aikiltioalkil, alkoksialkii ali alkoksikarbonilalkil, in farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin s formulo I, ki so bazične, inhibirajo aspartil proteaze virusnega izvora in se jih da uporabiti v obliki zdravil za profilakso ali zdravljenje virusnih infekcij. Pripraviti se jih da po splošno znanih metodah.

F.HOFFMANN-LA ROCHE AG

DERIVATI AMINO KISLIN 15

Predloženi izum se nanaša na derivate amino kislin. Podrobneje se nanaša na derivate amino kislin s splošno formulo

FPHN

v kateri R^ predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, 30 aralkanoil, heterociklilkarbonil, ali skupino s formulo

R®HN (i);

R⁹

R.2 predstavlja alkil, cikloalkilalkil ali aralkil; R^ predstavlja vodik inR⁴ predstavlja hidroksi; ali R^ in R⁴ skupaj predstavljata okso; R^ predstavlja alkoksikarbonil ali alkilkarbamoil; R^ in R? skupaj predstavljata trimetilen ali tetrametilen, v danem primeru substituiran z alkilom ali na sosednjih atomih ogljika s tetrametilenom; R^ predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aroil, aralkanoil, ali heterociklilkarbonil; in R^ predstavlja alkil, cikloalkil, cikloalkilalkil, aralkil, cianoalkil, karbamoilalkil, alkiltioalkil, alkoksialkil ali alkoksikarbonilalkil, in na farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin s formulo I, ki so bazične.

Zgoraj omenjene spojine in soli so nove in imajo dragocene farmakološke lastnosti. Podrobneje inhibirajo aspartil proteaze virusnega izvora in se jih da uporabiti pri profilaksi in zdravljenju virusnih infekcij, zlasti infekcij, izzvanih s HIV in drugimi retro virusi.

Predmet predloženega izuma so spojine s formulo I in zgoraj omenjene soli same in za uporabo kot terapevtsko učinkovite snovi, postopek za pripravo navedenih spojin in soli, intermediati, uporabljeni pri navedenem postopku, zdravila, ki vsebujejo navedene spojine in soli, uporaba navedenih spojin in soli pri preventivi ali kontroli bolezni, zlasti pri profilaksi ali zdravljenju virusnih infekcij, in uporaba navedenih spojin in soli za pripravo zdravil za profilakso ali zdravljenje virusnih infekcij.

Kot ga uporabljamo v predloženem opisu, pomeni izraz alkil, sam ali v kombinaciji, ravno ali razvejeno alkilno skupino, ki vsebuje največ osem, prednostno največ štiri, atome ogljika kot metil, etil, n-propil, izopropil, n-butil, izobutil, sek.butil, terc.butil, n-pentil, n-heksil in podobno. Izraz alkoksi, sam ali v kombinaciji, pomeni alkil etrsko skupino, v kateri ima izraz alkil prej navedeni pomen, kot metoksi, etoksi, n-propoksi, izopropoksi, n-butoksi, izobutoksi, sek.butoksi, terc.butoksi in podobno. Izraz cikloalkil, sam ali v kombinaciji, pomeni cikloalkilno skupino, ki vsebuje 3 do 8, prednostno 3 do 6 atomov ogljika kot ciklopropil, ciklobutil, ciklopentil, cikloheksil in podobno. Izraz aralkh pomeni alkilno skupino, kot je prej definirano, v kateri je en atom vodika nadomeščen z arilno skupino, npr. fenilno ali naftilno skupino, ki v danem primeru nosi enega ali več substituentov, izbranih izmed alkila, alkoksi, halogena, trifluorometila, hidroksi, nitro, amino in podobnih. Primeri za aralkilne skupine so benzil, 4-klorobenzil, 4-metoksibenzil, 2-feniletil, 2-naftiletil in podobno. Izraz aralkiloksikarbonil pomeni skupino s formulo aralkil-O-C(O)-, v katerem ima izraz aralkil prej navedeni pomen. Izraz alkanoil pomeni acilno skupino, izvedeno iz alkankarboksilne kisline, kot acetil, propionil, butiril, valeril,

4-metilvaleril in podobno. Izraz aroil pomeni benzoilno ali naftoilno skupino, ki v danem primeru nosi enega ali več substituentov, izbranih izmed alkila, alkoksila, halogena, trifluorometila, hidroksi, nitro, amino in podobnih, kot so benzoil, p-klorobenzoil, 3,5-diklorobenzoil, 1-naftoil in podobno. Izraz aralkanoil pomeni acilno skupino, izvedeno iz aril-substituirane alkankarboksilne kisline, kot fenilacetil, 3-fenilpropionil (hidrocinamoil), 4-fenilbutiril, (2-naftil)acetil, 4-kloro-,

4-amino- ali 4-metoksihidro-cinamoil in podobno. Izraz heterociklilkarbonil pomeni skupino s formulo -CO-Het, v kateri je Het nasičen, delno nenasičen ali aromatski, monocikličen, bicikličen ali tricikličen heterocikl, ki vsebuje enega ali več hetero atomov, izbranih izmed dušika, kisika in žvepla, ki je v danem primem substituiran na enem ali več atomih ogljika s halogenom, alkilom, alkoksi, okso itd. in/ali na sekundarnem atomu dušika (t.j.-NH-) z alkilom, aralkoksikarbonilom, alkanoilom, fenilom ali fenilalkilom, ali na terciarnem atomu dušika (t.j. =N-) z oksidom, in ki je pritrjen preko atoma ogljika. Primeri za take Het skupine pirolidinil, piperidinil, morfolinil, tiomorfolinil, pirolil, imidazolil, irazolil, piridil, pirazinil, pirimidinil, furil, tienil, triazolil, oksazolil, tiazolil, indolil, kinolil, izokinolil, tetrahidrokinolil, 1,2,3,4-tetrahidroizokinolil, kinoksalinil, beta-karbolinilin podobno. Izraz halogen pomeni fluor, klor, brom in jod.

Farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli se tvorijo med bazičnimi spojinami s formulo I in anorganskimi kislinami, npr. halogenovodikovimi kislinami, kot klorovodikovo kislino in bromovodikovo kislino, žveplovo, solitmo in fosforovo kislino itd, ali organskimi kislinami, npr. ocetno, citronsko, maleinovo, fumarovo, vinsko, metansulfonsko in p-toluensulfonsko kislino itd.

Spojine s formulo I vsebujejo vsaj tri asimetrične atome ogljika in so zato prisotne v obliki optično čistih diastereoizomerov, zmesi diastereoizomerov, diastereoizomemih racematov ali zmesi in diastereoizomemih racematov.

Predloženi izum obsega vse te oblike.

Posebna skupina spojin s formulo I obsega tiste, v katerih predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aralkanoil ali heterociklilkarbonil.

V spojinah s formulo I predstavlja Ri prednostno alkoksikarbonil, zlasti terc.butoksikarbonil, ali skupino s formulo (i), v kateri R^ predstavlja aralkoksikarbonil, zlasti benziloksikarbonil, aroil, zlasti 3,5-diklorobenzoil, ali heterociklilkarbonil, zlasti 2-kinolilkarbonil, in R^ predstavlja alkil, zlasti izopropil ali terc.butil, aralkil, zlasti benzil, cianoalkil, zlasti cianometil, karbamoilalkil, zlasti karbamoilmetil, alkiltioalkil, zlasti metiltiometil, ali alkoksikarbonilalkil, zlasti metoksikarbonilmetil. R2 predstavlja prednostno aralkil, zlasti benzil. Prednostno predstavlja R^ vodik in R^ predstavlja hiroksi. Če R^ predstavlja alkoksikarbonil, je to prednostno metoksikarbonil in če R^ predstavlja alkilkarbamoil, je to prednostno terc.butilkarbamoil. R^ in R^ skupaj predstavljata prednostno nesubstituiran tetrametilen.

Iz zgornjega je razvidno, da so posebno prednostne spojine s formulo I tiste, v katerih Ri predstavlja terc.butoksikarbonil ali skupino s formulo (i), v kateri R& predstavlja benziloksikarbonil, 3,5-diklorobenzoil ali 2-kinolilkarbonil in R^ predstavlja izopropil, terc.butil, benzil, cianometil, karbamoilmetil, metiltiometil ali metoksikarbonilmetil, R^ predstavlja benzil, R^ predstavlja vodik in R^ predstavlja hidroksi, R^ predstavlja metoksikarbonil ali terc.butilkarbamoil in R^ in RT skupaj predstavljata nesubstituirani tetrametilen.

Posebno prednostna spojina s formulo I je:

2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid.

Druge posebno prednostne spojine s formulo I so:

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-3-ciano-L-alanil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-fenilalanil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-S-metil-L-cisteinil]annno]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2-okso-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid, ²(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-0-metil-L-aspartil]amino]-2-(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(3,5-diklorobenzoil)-L-asparagmil]amino]-2-(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-3-metil-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamidin metil 2(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-l(R)cikloheksan-karboksilat.

Primeri drugih zanimivih spojin s formulo I so:

2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksankarboksamid,

2(R)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksankarboksamid in

2(R)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

V skladu s postopkom, ki ga nudi predloženi izum, pripravimo spojine s formulo I in farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin, ki so bazične, tako, da (a) za pripravo spojine s formulo I, v kateri R^ predstavlja alkoksikarbonil ali aralkoksikarbonil, R^ predstavlja vodik in R^ predstavlja hidroksi, obdelamo spojino s splošno formulo

v kateri R^^a predstavlja alkoksikarbonil ali aralkoksikarbonil in imajo R², R5, r6 in R⁷ prej navedeni pomen, s kislino, ali (b) z reakcijo spojine s splošno formulo

v kateri imajo R², R^, R4, r5, r6 j_n r7 p_rej navedeni pomen, z acilirnim sredstvom, ki uvede skupino Rf, kot je prej definirano, ali (c) za pripravo spojine s formulo I, v kateri Rf predstavlja skupino s formulo (i), z reakcijo spojine s splošno formulo IV

v kateri imajo R², R^, r4 r5, r6, r7 j_n r9 p_rej navedeni pomen, z acilirnim sredstvom, ki uvede skupino R^, kot je prej definirano, ali (d) za pripravo spojine s formulo I, v kateri R^ in R4 skupaj predstavljata okso, z oksidacijo spojine s formulo I, v kateri R^ predstavlja vodik in R^ predstavlja hidroksi, in/ali (e) po želji, z ločenjem zmesi diastereoizomernih racematov na diastereoizomerne racemate ali optično čiste diastereoizomere, in/ali (f) po želji, z ločenjem zmesi diastereoizomerov na optično čiste diastereoizomere, in/ali (g) po želji, s pretvorbo dobljene bazične spojine s formulo I v farmacevtsko sprejemljivo kislinsko adicijsko sol.

Obdelava spojine s formulo II s kislino v skladu z izvedbo (a) postopka daje spojino s formulo I, v kateri Rf predstavlja alkoksikarbonil ali aralkoksikarbonil, R^ predstavlja vodik in R^ predstavlja hidroksi. Tip kisline, ki jo uporabimo pri tej izvedbi, je odvisen v bistvu od narave substituenta R^³» prisotnega v izhodnem materialu s formulo II. Če R^^a predstavlja alkoksikarbonil, npr. terc.butoksikarbonil, izvedemo obdelavo prednostno ob uporabi močne organske kisline, zlasti organske sulfonske kisline, kot je alkansulfonska kislina npr. metansulfonska kislina, ali aromatska sulfonska kislina, npr. benzensulfonska kislina, p-toluensulfonska kislina, mezitilensulfonska kislina, itd. ter v prisotnosti organskega topila, ki je inertno pri reakcijskih pogojih, npr. alkanola kot metanola, etanola itd. Vendar pa lahko uporabimo halogenirano alkankarboksilno kislino, npr. trifluorocetno kislino itd., namesto organske sulfonske kisline. Če R^^a predstavlja aralkoksikarbonil, npr. benziloksikarbonil, izvedemo obdelavo prednostno ob uporabi raztopine halogenovodika, npr. klorovodika, v alkanolu, npr. metanolu, in v prisotnosti organskega topila, kije inertno pri reakcijskih pogojih, npr. halogeniranega alifatskega ogljikovodika kot diklorometana itd.

Reakcijo spojine s formulo III z acilirnim sredstvom v skladu z izvedbo (b) postopka lahko izvedemo na sam po sebi znan način ob uporabi ustrezne kisline ali njenega reaktivnega derivata kot acilirnega sredstva. Prikladni reaktivni derivati so kislinski halidi, npr. kislinski kloridi, kislinski anhidridi, mešani anhidridi, aktivirani estri itd. Če je acilimo sredstvo tako, da uvaja skupino s formulo (i), reakcijo ekspeditivno izvedemo ob uporabi kisline v prisotnosti kondenzacijskega sredstva npr. dicikloheksilkarbodiimida ali benzotriazol-1iloksi-tris(dimetilamino)fosfonijevega heksafluorofosfata, in v prisotnosti baze, kot trietilamina, etildiizopropilamina in podobno. Reakcijo prikladno izvedemo pri temperaturi med okoli 0°C in okoli sobno temperaturo, prednostno pri sobni temperaturi.

Reakcijo spojine s formulo IV z acilirnim sredstvom v skladu z izvedbo (c) postopka lahko izvedemo na sam po sebi znan način ob uporabi ustrezne kisline ali njenega reaktivnega derivata kot acilirnega sredstva. Primerni reaktivni derivati so kislinski halidi, npr. kislinski kloridi, kislinski anhidridi, mešani anhidridi, aktivirani estri itd. Reakcijo prikladno izvedemo pri temperaturi med okoli 0°C in okoli sobno temperaturo, prednostno pri sobni temperaturi.

Oksidacijo v skladu z izvedbo (d) postopka lahko izvedemo na sam po sebi znan način za oksidacijo sekundarnih alkoholov v ketone. Tako npr. lahko izvedemo oksidacijo ob uporabi piridinijevega dikromata v dimetilformamidu, piridinijevega klorokromata v diklorometanu, kompleksa žveplov trioksid/piridin v dimetilsulfoksidu, oksalilklorida in trietilamina v dimetilsulfoksidu, dicikloheksilkarbodiimida in organske kisline kot diklorocetne kisline ali trifluorocetne kisline v dimetilsulfoksidu.

Opcijske ločbe v skladu z izvedbama (e) in (f) postopka lahko izvedemo po običajnih metodah, npr. s kolonsko kromatografijo, tankoslojno kromatografijo, visokotlačno tekočinsko kromatografijo itd.

Pretvorbo bazične spojine s formulo I v farmacevtsko sprejemljivo sol v skladu z izvedbo (g) postopka lahko izvedemo z obdelavo na običajen način z anorgansko kislino, npr. halogenovodikovo kislino kot klorovodikovo ali bromovodikovo kislino, žveplovo, solitmo in fosforovo kislino itd, ali z organsko kislino, npr. ocetno, citronsko, maleinsko, fumarovo, vinsko, metansulfonsko in ptoluensulfonsko kislino itd.

Spojine s formulo II, kijih uporabljamo kot izhodne materiale pri izvedbi (a) postopka, so nove in tvorijo nadaljni predmet predloženega izuma. Pripraviti se jih da v skladu z naslednjo reakcijsko shemo, v kateri imajo R^³, R2, r6 in R? prej navedeni pomen.

FP*HN

Reakcijska shema

(Π)

Upoštevaje zgornjo Reakcijsko shemo pri prvi stopnji reagira spojina s formulo V s spojino s formulo VI, da daje spojino s formulo VIL Reakcijo izvedemo pri običajnih pogojih Grignardove reakcije; npr. v organskem topilu, kije inertno pri reakcijskih pogojih, kot etru, npr. dietil etru, in pri temperaturi med okoli 0°C in okoli 40°C, prednostno pri okoli sobni temperaturi.

Pri naslednji stopnji pretvorimo spojino s formulo VII v spojino s formulo VIII z reakcijo z 2,2-dimetoksipropanom v prisotnosti močne organske kisline, prednostno organske sulfonske kisline kot p-toluensulfonske kisline. Reakcijo prikladno izvedemo pri okoli sobni temperaturi.

Zatem oksidiramo spojino s formulo VIII v spojino s formulo IX. Oksidacijo prednostno izvedemo ob uporabi permanganata alkalijske kovine kot kalijevega permanganata pri okoli sobni temperaturi. Oksidacijo s pridom izvedemo v sistemu topil, ki obsega zmes vode, alkankarboksilne kisline kot ledocta ih inertnega organskega topila, ki se z njima ne meša, npr. aromatskega ogljikovodika kot benzena, toluena itd., in v prisotnosti katalizatorja za fazni prenos (phase transfer catalyst).

Končno pretvorimo spojino s formulo IX v spojino s formulo II z zaestrenjem ali amidiranjem. Zaestrenje ali amidiranje izvedemo z reakcijo spojine s formulo IX s primernim alkanolom ali aminom po samih po sebi znanih metodah. .

Spojine s formulami V in VI, ki se jih uporablja za pripravo spojin s formulo II, so znane spojine ali analogi znanih spojin, ki se jih da pripraviti na podoben način kot znane spojine. Vrhu tega vsebujejo Primeri v nadaljevanju podrobne informacije, ki se nanašajo na pripravo določenih spojin s formulama VI. Spojine s formulami VII, VIII in IX pa so po drugi strani nove in so predmet predloženega izuma.

Spojine s formulo III, ki se jih uporablja kot izhodne materiale pri izvedbi (b) postopka, so nove in tudi tvorijo predmet predloženega izuma. Pripraviti se jih da z odcepitvijo alkoksikarbonilne ali aralkoksi karbonilne skupine iz spojine s formulo I, v kateri Rl predstavlja alkoksikarbonilno ali aralkoksikarbonilno skupino. Cepitev lahko izvedemo po samih po sebi znanih metodah. Tako npr. lahko v primeru, da Rl predstavlja alkoksikarbonil, izvedemo cepitev ob uporabi močne anorganske kisline kot halogenovodikove kisline, ali močne organske kisline, npr. trifluorocetne kisline, s pridom pri okoli 0°C do okoli sobne temperature, če pa Rl predstavlja aralkoksikarbonilno skupino, lahko izvedemo cepitev ob uporabi vodika v prisotnosti katalizatorja žlahtne kovine, npr. paladija na oglju, v organskem topilu, ki je inertno pri reakcijskih pogojih, npr. v alkanolu kot etanolu itd, ali v estru alkankarboksilne kisline kot etilacetatu, ter s pridom pri okoli sobni temperaturi.

Spojine s formulo IV, ki jih uporabljamo kot izhodne materiale pri izvedbi (c) postopka, so nove in tvorijo nadaljni predmet predloženega izuma. Pripraviti se jih da z odcepitvijo alkoksikarbonilne ali aralkoksikarbonilne skupine iz spojine s formulo I, v kateri Rl predstavlja skupino s formulo (i) in R^ predstavlja alkoksikarbonilno ali aralkoksikarbonilno skupino. Cepitev lahko izvedemo po samih po sebi znanih metodah. Tako npr. lahko v primeru, da R& predstavlja alkoksikarbonilno skupino, izvedemo cepitev ob uporabi močne anorganske kisline kot halogenovodikove kisline, ali močne organske kisline, npr. trifluorocetne kisline, s pridom pri okoli 0°C do okoli sobne temperature, če pa r8 predstavlja aralkoksikarbonilno skupino, lahko izvedemo cepitev ob uporabi vodika v prisotnosti katalizatorja žlahtne kovine, npr. paladija na oglju, v organskem topilu, kije inertno pri reakcijskih pogojih, npr. v alkanolu kot etanolu itd, ali v estru alkankarboksilne kisline kot etilacetatu, ter s pridom pri okoli sobni temperaturi.

Kot smo prej omenili, spojine s formulo I in farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin, ki so bazične, inhibirajo aspartil proteaze virusnega izvora in so koristne pri zdravljenju in profilaksi virusnih infekcij zlasti infekcij, izzvanih s HIV in drugimi retro virusi.

In vitro inhibicijo HIV proteaze s spojinami, kijih nudi predloženi izum, se da prikazati s pomočjo naslednjega testa:

HTV proteazo smo izrazili v E. coli in delno očistili iz topnih ekstraktov bakterije s frakcioniranjem z amonijevim sulfatom (0-30%). Proteazno aktivnost smo določili z uporabo zaščitenega heptapeptida sukcinil-Val-Ser-Gln-Asn-Phe-Pro-Ile izobutilamida kot substrata. Cepitev substrata smo kvantificirali z merjenjem proizvodnje H-Pro-Ile izobutilamida s spektrofotometričnim dokazom na Nkončni prolin.

1.25 mM substrata smo raztopili v 125 mM citratnega pufra (pH 5.5), ki je vseboval 0.125 mg/ml Tween 20. Raztopino (10 μΥ) z raznimi koncentracijami testne spojine (raztopljene v metanolu ali dimetilsulfoksidu in razredčene z vodo, kije vsebovala 0.1% Tween 20) in 10 μΐ proteaze, smo dodali k 80 μ\ zgornjega zapufranega substrata. Digestijo smo izvedli pri 37°C v fiksiranem časovnem razdobju in jo končali z dodatkom lml barvnega reagenta [30 jxg/ml izatina in

1.5 mg/ml 2-(4-klorobenzoil)benzojske kisline v 10% acetona v etanolu (vol./vol.)]. Raztopino smo segrevali na vodni kopeli in nato pigmentirane preostanke ponovno raztopili v lml 1% pirogalola v 33% vode v acetonu, (mas./vol./vol.). Optično gostoto raztopine smo merili spektrofotometrično pri 599 nm. Tvorbo H-Pro-Ile izobutilamida v prisotnosti testne spojine smo primerjali s kontrolami in določili koncentracijo testne spojine, ki je potrebna, da daje 50% inhibicije (I50)^s pomočjo krivulje, narisane iz raznih koncentracij uprabljene testne spojine.

In vitro antivirusna aktivnost spojin s formulo I se da prikazati s spodaj opisanim poizkusom.:

ta poizkus uporablja HTLV-III(soj RF) zrasel v C8166 celicah (humana CD4+

T limfoblastoidna linija) ob uporabi RPM1 1640 medija z bikarbonatnim pufrom, antibiotiki in 10% fetalnega govejega seruma.

Suspenzijo celic smo infektirali z desetkratnim TCID5q virusa in pustili, daje adsorpcija napredovala 90 minut pri 37°C. Celice smo trikrat izprali z medijem. Test smo izvedli v 6 ml tkivnih gojilnih epruvetkah, ki so vsebovale 2 x 10^ infektiranih celic v 1.5 ml medija. Testne spojine smo raztopili, bodisi v vodnem mediju, ali v dimetilsulfoksidu, v skladu s topnostjo, ter dodali 15 μ\ ratopine testne spojine. Kulture smo inkubirali pri 37° C za 72 ur v ovlaženi atmosferi, ki je vsebovala 5% ogljikovega dioksida v zraku. Kulture smo nato centrifugirali in alikvot vrhnjega sloja (supematanta) solubilizirali z Nonidet P40 ter podvrgli poizkusu z dokazom antigena, z uporabo primarenega antiseruma s posebno reaktivnostjo proti virusnemu p24 antigenu in detekcijskega sistema hrenove peroksidaze. Ustvarjanje barve merimo spektrofotometrično in jo vrišemo v diagram proti koncentraciji testne spojine. Določimo koncentracijo (I50), ki daje 50% zaščito.

Rezultati, dobljeni v zgornjih testih ob uporabi predstavnikov spojin s formulo I, so zbrani v naslednji tabeli:

Tabela

Spojina	HIV proteaza inhibicija Ϊ5θ (nmol)	Aktivnost proti HIV 150 (nmol)
A	2	46
B	57	1000
C	1.4	4
D	1.3	NT
E	1.9	NT
F	2.0	NT

NT = ni testirano.

Spojina A = 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-asparaginil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojina B = 2(R)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-asparaginil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojina C = 2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-asparaginil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojina D = 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-S-metil-L-cisteinil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojina E = 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-0-metil-L-aspartil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojina F = 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-3-ciano-L-alanil]-amino]-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid.

Spojine s formulo I in farmacevtsko sprejemljive soli tistih spojin s formulo I, ki so bazične, se da uporabiti kot zdravila, npr. v obliki farmacevtskih pripravkov. Farmacevtske pripravke se lahko daje enteralno kot oralno, npr. v obliki tablet, prevlečenih tablet, dražejev, trdih in mehkih želatinskih kapsul, raztopin, emulzij ali suspenzij, nazalno, npr. v obliki nazalnih razpršil (sprajev), rektalno, npr. v obliki supozitorijev, ali parenteralno, kot intramuskularno ali intravenozno, npr. v obliki injekcijskih raztopin.

Za izdelavo farmacevtskih pripravkov lahko predelamo zgoraj omenjene spojine in soli s terapevtsko inertnimi, anorganskimi ali organskimi dodatki. Laktoza, koruzni škrob ali njihovi derivati, smukec, stearinska kislina ali njene soli, se lahko uporabi npr. kot tovrstne dodatke za tablete, prevlečene tablete, dražeje in trde želatinske kapsule. Primerni dodatki za mehke želatinske kapsule so npr. rastlinska olja, voski, maščobe, poltrdi in tekoči polioli in podobno. V odvisnosti od narave učinkovite sestavine pa na splošno v primeru mehkih želatinskih kapsul niso potrebne. Primerni dodatki za izdelavo raztopin in sirupov so npr. voda, polioli, sahroza, invertni sladkor, glukoza in podobno. Primerni dodatki za izdelavo injekcijskih raztopin so npr. voda, alkoholi, polioli, glicerin, rastlinska olja in podobno. Naravna in strjena olja, voski, maščobe, poltekoči polioli in podobno, so primerni dodatki za izdelavo supozitorijev.

Farmacevtski pripravki lahko vsebujejo tudi konzervima sredstva, stabilizatorje, omočila, emulgatorje, sladila, barvila, arome, soli za nastavitev ozmotskega tlaka, pufre, preslojevalna sredstva ali antioksidante. Lahko vsebujejo tudi druge terapevtsko učinkovite snovi.

Zdravila, ki vsebujejo spojino s formulo I ali farmacevtsko sprejemljivo sol bazične spojine s formulo I in terapevtsko inerten dodatek, kot tudi postopek za izdelavo takih zdravil so tudi predmeti predloženega izuma. Tak postopek obsega prevedbo spojine s formulo I ali njene zgoraj omenjene soli v obliko za galensko dajanje, skupaj s terapevtsko inertnim dodatkom ter po želji z eno ali več drugih terapevtsko učinkovitih snovi.

Kot smo prej omenili, se da spojine s formulo I in njihove zgoraj omenjene soli uporabiti pri kontroli ali preventivi bolezni, zlasti pri profilaksi ali zdravljenju virusnih infekcij, posebno retrovirusnih infekcij. Doziranje lahko variira v širokih mejah in bo seveda prilagojeno individualnim potrebam v vsakem specifičnem primeru. Na splošno naj bi bilo v primeru oralnega dajanja primemo dnevno doziranje okoli 3 mg do okoli 3 g, prednostno okoli 10 mg do okoli 1 g, čeprav se da zgornjo mejo prekoračiti, če se zdi to koristno. Dnevno doziranje lahko dajemo kot eno samo dozo ali v porazdeljenih doziranjih.

Naslednji primeri pojasnjujejo predloženi izum:

Primer 1

Raztopino 100 mg (0.20 mmolov) 2(S)-[[4(S)-benzil-3-(terc.butoksikarbonil)-2,2dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamidain

3.3 mg (0.017 mmolov) p-toluensulfonske kisline v 3 ml metanola smo vzdrževali 40 ur pri sobni temperaturi. Topilo smo odstranili z uparjenjem in preostanek porazdelili med 10 ml diklorometana in 2 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogenkarbonata. Organsko raztopino smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 90 mg gume. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 33% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 45 mg 2(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2-(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida; MS m/e 447 [M + H]⁺.

2(S)-[[4(S)-benzil-3-(terc.butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5(R)-oksazolidinil]metiljN-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid, uporabljen kot izhodni material, smo pripravili kot sledi:

(i) raztopino 4.375 g (31 mmolov) trans-4-cikloheksen-l(R), 2(R)-dimetanola in 4.66 g (31 mmolov) terc.butil-dimetilsilil klorida v 16 ml dimetilformamida smo mešali pod dušikom in ohladili na 0° C. Dodali smo 5.30 g imidazola ter zmes pustili ogreti na sobno temperaturo in jo nato mešali čez noč. Dodali smo 200 ml vode in zmes ekstrahirali s tremi 100 ml deleži dietiletra. Združene ekstrakte smo izprali s 100 ml vode sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 6.50 g olja. To smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 10% etilacetata v heksanu za elucijo, da smo dobili 2.80 g trans-l(R),2(R)-bis[[(terc.butil)-(dimetil)sililoksi]metil]-4-cikloheksena kot brezbarvnega olja. Nadaljnja elucija kolone je dala 2.576 g trans-6(R)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-3-cikloheksen-l(R)-metanola kot brezbarvno olje;

MS m/e 257 [M + H]+.

(ii) Raztopino 2.57 g (10 mmolov) drugega produkta iz odstavka (i) v 50 ml etanola smo hidrogenirali nad 130 mg 10% katalizatorja paladija na oglju pri sobni temperaturi in atmosferskem tlaku 1 uro. Katalizator smo odstranili s filtracijo in filtrat uparili, da smo dobili 2.30 g trans-2(R)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-l(R)-cikloheksanmetanola kot brezbarvno olje;

MS m/e 259 [M + H]+.

(iii) Raztopino 1.17 g (9.2 mmola) oksalilklorida v 23 ml diklorometana smo mešali pod dušikom in ohladili na -78° C. V teku 6 minut smo dodajali raztopino

1.3 ml (1.43 g, 18 mmolov) brezvodnega dimetil sulfoksida v 5 ml diklorometana. Zmes smo mešali nadaljni 2 minuti in nato dodajali v teku 9 minut raztopino 2.30 g (8.9 mmolov) produkta iz odstavka (ii) v 10 ml diklorometana. Zmes smo mešali 20 minut pri - 70° C in nato dodajali v teku 6 minut 5.5 ml (3.99 g, 39 mmolov) trietilamina. Zmes smo nato pustili ogreti na sobno temperaturo in dodali 40 ml vode. Faze smo ločili in vodno raztopino ekstrahirali z dvema 50 ml deležema diklorometana. Združene organske raztopine smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 2.45 g brezbarvnega olja. Tega smo očistili s kromatografijo na koloni silikagela ob uporabi 2.5% etil acetata v heksanu za elucijo, da smo dobili 1.53 g trans-2(R)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-l(R)-cikloheksankarboksaldehida kot brezbarvno gumo; MS m/e 257 [M + H]+.

(iv) 3.46 ml (8.6 mmolov) 2.5M raztopine n-butillitija v heksanu smo dodajli v teku 5 minut k mešani suspenziji 3.8 g (8.06 mmolov) metil trifenilfosfonijevega bromida v 23 ml dietil etra. Zmes smo mešali pri sobni temperaturi 85 minut in nato v teku 5 minut dodajali raztopini 1.53 g (6.0 mmolov) produkta iz odstavka (iii) v 10 ml dietil etra. Zmes smo mešali 140 minutpri sobni temperaturi, dodali 20 ml vode in fazi ločili. Vodno raztopino smo ekstrahirali z dvema 20 ml deležema dietiletra in združene organske raztopine izprali z 20 ml vode, sušili nad brezvodnim magnazijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 1.85 g olja. Tega smo očistili s kromatografijo na koloni silikagela ob uporabi 1% etilacetata v heksanu za elucijo, da smo dobili 0.870 g trans-l(R)-[[(terc.butil)-(dimetil)sililoksi]metil]2(S)-vinilcikloheksana kot brezbarvno olje;

MS m/e 239 [M - CH₃]+.

(v) Raztopino 870 mg (3.4 mmole) produkta iz odstavka (iv) v 6 ml IM raztopine tetrabutilamonijevega fluorida v tetrahidrofuranu smo vzdrževali 3.5 ur pri sobni temperaturi. Nato smo topilo uparili in preostanek prevzeli v 30 ml vode in ekstrahirali s tremi 20 ml deleži dietiletra. Združene ekstrakte smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 910 mg brezbarvnega olja. Tega smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 20% etil acetata v heksanu za elucijo, da smo dobili 435 mg trans-2(S)-vinil-l(R)-cikloheksanmetanola kot brezbarvno olje;

MS m/e 141 [M + H]+.

(vi) Raztopino 435 mg (3.1 mmol) produkta iz odstavka (v) v 10 ml piridina smo mešali pod dušikom in ohladili na ledeni kopeli. Dodali smo 265 gl (391 mg,

3.4 mmole) metansulfonil klorida, odstranili ledeno kopel ter zmes mešali 4 ure pri sobni temperaturi. Topilo smo odstranili z upaijenjem in ostanek porazdelili med 30 ml 2M klorovodikove kisline in 30 ml dietil etra. Vodno raztopino smo.· ekstrahirali z dvema 30 ml deležema dietil etra in združene ekstrakte izprali s 30 ml 2M klorovodikove kisline, 30 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogenkarbonata in 30 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 615 mg l(R)-[(metansulfoniloksi)metil]-2(S)10 vinilcikloheksana kot brezbarvno olje; MS m/e 219 [M + H]⁺.

(vii) Zmes 1.55 g (7.1 mmol) produkta iz odstavka (vi) in 935 mg (10.7 mmolov) litijevega bromida v 20 ml dimetilformamida smo mešali 50 ur pri 60° C pod dušikom. Zmes smo nato izlili v 250 ml vode in ekstrahirali s tremi 100 ml deleži dietil etra. Združene ekstrakte smo izprali z 200 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 1.312 g trans-l(R)-bromometil2(S)-vinilcikloheksana kot brezbarvno tekočino; MS m/e 123 [M - Br]+.

(viii) Zmes 172 mg (7.1 mmol) magnezijevih opiljkov in kristala joda v 2 ml tetrahidrofurana smo mešali pod argonom in v teku treh minut dodajali 1.113 g (5.5 mmolov) produkta iz odstavka (vii). Zmes smo mešali in refluktirali 1 uro, nato pa ohladili na sobno temperaturo. V teku 10 minut smo dodajali raztopino 683 mg (2.74 mmolov) terc.butil (L-a-formilfenetil) karbamata v 5 ml tetrahidrofurana ter zmes mešali nadaljnih 2.5 ur pri sobni temperaturi. Nato smo dodali 30 ml 10% raztopine amonijevega klorida, zmes nastavili na pH 2 z 2M klorovodikovo kislino in nato ekstrahirali s tremi 25 ml deleži etilacetata. Združene ekstrakte smo izprali s 25 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogenkarbonata in 25 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 1.19 g olja. Le-tega smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 20% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 630 mg zmesi 1(S)[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(S)-hidroksi-4-fenilbutil]-2(S)-vinilcikloheksana in l(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-2(S)vinilcikloheksana kot belo kristalno trdno snov; MS m/e 374 [M +H]⁺. Diastereomerno zmes smo uporabili v naslednji stopnji brez nadaljnega čiščenja.

(ix) Raztopino 630 mg (1.7 mmolov) produkta iz odstavka (viii) v 20 ml dimetilformamida smo mešali in hladili na 0° C. Dodali smo 4.48 g (12 mmolov) piridinijevega dikromata ter zmes mešali 10 minut pri 0° C. Nato smo odstranili hladilno kopel in zmes mešali pri sobni temperaturi 6 ur, nakar smo jo izlili v 170 ml vode. Nastalo zmes smo ekstrahirali s tremi 80 ml deleži etil acetata in združene ekstrakte izprali s 100 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 640 mg l(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-Zokso-4-fenilbutil]-2(S)-vinilcikloheksana kot brezbarvno olje, ki kristalizira pri stanju;

Ta produkt smo uporabili pri naslednji stopnji brez nadaljnega čiščenja.

(x) Raztopino 640 mg (1.7 mmolov) produkta iz odstavka (ix) v 35 ml etanola smo mešali pri 0° C ter dodali 368 mg (9.7 mmolov) natrijevega borhidrida. Zmes smo mešali 2.5 ur pri 0° C in topilo nato odstranili z upaijenjem. Preostanek smo porazdelili med 100 ml vode in 100 ml etil acetata, faze ločili ter vodno fazo ekstrahirali z ločenima 100 ml in 50 ml deležema etil acetata. Združene ekstrakte smo sušili nad brezodnim magnezijevim sulfatom in uprili, da smo dobili 595 mg bele oljnate trdne snovi. Le-to smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 20% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 85 mg 1(S)-[3(S)(terc.butoksiformamido)-2(S)-hidroksi-4-fenilbutil]-2(S)-vinilcikloheksana kot belo voskasto trdno snov; MS m/e 374 [M +H]+. Nadaljna elucija kolone je dala 263 mg l(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-2(S)vinilcikloheksana kot belo trdno snov; MS m/e 374 [M +H]⁺.

(xi) Raztopino 370 mg (0.99 mmolov) drugega produkta iz odstavka (x) in 225 mg (1.2 mmola) monohidrata p-toluensulfonske kisline v 7 ml 2,2-dimetoksipropana smo vzdrževali čez noč pri sobni temperaturi. Raztopino smo razredčili s 45 ml dietil etra in izprali z dvema 40 ml deležema natrijevega hidrogenkarbonata, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 530 mg rumenega olja. Le-tega smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 5% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 230 mg l(S)-[[4(S)-benzil-3(terc.butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-2(S)-vinilcikloheksana kot bledo rumeno olje; MS m/e 414 [M +H]⁺.

(xii) Raztopino 670 mg (4.2 mmola) kalijevega permanganata v 7 ml vode smo dodali k zmesi 230 mg (0.56 mmolov) produkta iz odstavka (xi), 123 mg Aliquat 336 in 0.65 ml ledocta v 8 ml benzena. Zmes smo krepko mešali čez noč pri sobni temperaturi in ji nato dodali 428 mg natrijevega metabisulfita. Dodali smo 24 ml dietil etra in 2.5 ml 2M citronske kisline, zmes mešali 10 minut in nato filtrirali.

Faze smo ločili in vodno fazo ekstrahirali z dvema 10 ml deležema dietil etra. Združene ekstrakte smo dvakrat izprali s po 10 ml vode, nato sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 340 mg olja. Tega smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 5% metanola/diklorometana za elucijo, da smo dobili 210 mg 2(S)-[[4(S)-benzil-3-(terc.butoksikarbonil)-2,2dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-l(R)-cikloheksan karboksilne kisline kot brezbarvno gumo, ki smo jo uporabili pri naslednji stopnji brez nadaljnega čiščenja.

(xiii) Zmes 210 mg (0.49 mmolov) produkta iz odstavka (xii) 67 mg (0.49 mmolov)

1-hidroksibenzotriazol hidrata, 101 mg (0.49 mmolov) dicikloheksilkarbodiimida in 52 μϊ (36 mg, 0.49 mmolov) terc.butil amina v 2 ml dimetilformamida smo mešali 20 ur pri sobni temperaturi pod dušikom. Zmes smo filtrirali in trdno snov izprali z 2 ml etil acetata. Združene filtrate smo uparili in ostanek porazdelili med 10 ml etil acetata in 10 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogen karbonata. Faze smo ločili in vodno fazo ekstrahirali z dvema 10 ml deležema etil acetata. Združene ekstrakte smo izprali z 10 ml nasičene raztopine natrijevega klorida, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 280 mg oljnate trdne snovi. Le-to smo ekstrahirali z dvema 1 ml deležema dietil etra in zavrgli. Eterne raztopine smo uparili, da smo dobili 260 mg surovega produkta. Tega smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 22% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 109 mg 2(S)-[[4(S)-benzil-3(terc.butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksankarboksamida kot belo trdno snov; MS m/e 487 [M +E1]⁺.

Primer 2

Zmes 35 mg (0.1 mmol) 2(S)-[3(S)-amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butill(R)-cikloheksankarboksamida in 44 mg (0.1 mmol) N-benziloksikarbonil-Lasparagin pentafluorofenil estra v 1 ml dioksana smo mešali 16 ur pri sobni temperaturi pod dušikom. Topilo smo uparili, ostanek prevzeli v 10 ml etil acetata in raztopino izprali z dvema 3 ml deležema 2M klorovodikove kisline, 3 ml 2M raztopine natrijevega hidroksida in 3 ml nasičene raztopine natrijevega klorida, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili. Ostanek smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 6% metanola/diklorometana za elucijo, da smo dobili 34 mg bele trdne snovi. Le-to smo prekristalizirali iz diklorometana/heksana, da smo dobili 14 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)20

L-asparaginil]-amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksankarboksamida kot belo trdno snov s tal. 195 - 199° C;

MS m/e 595 [ M + H]+.

2(S)-[3(S)-amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksankarboksamid, uporabljen kot izhodni material, smo pripravili kot sledi:

mg (0.1 mmol) 2(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida [dobljenega kot je opisano v prvem odstavku primera 1], smo raztopili v 2 ml etil acetata in raztopino ohladili na 0° C. Dodali smo 0.2 ml nasičene raztopine klorovodika v etil acetatu ter zmes pustili stati čez noč pri sobni temperaturi. Nato smo dodali nadaljnji 1.0 ml klorovodika v etilacetatu, zmes mešali nadaljne 4 ure pri sobni temperaturi in nato uparili do suhega. Ostanek smo raztopili v 10 ml diklorometana in raztopino izprali z 2 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogen karbonata, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 36 mg 2(S)-[3(S)amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida kot brezbarvno gumo, MS m/e 346 [ M ] ⁺, ki smo ga uporabili brez nadaljnjega čiščenja.

Primer 3

Obdelava 75 mg (0.15 mmolov) 2(R)-[[4(S)-benzil-3-tercbutoksikarbonil)-2,2dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamidas p-toluensulfonsko kislino v metanolu, na analogen način, kot smo opisali v prvem odstavku Primera 1, je dala 20 mg 2(R)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida; MS m/e 469 [M + Na]+, 447 [M + H]+.

2(R)-[[4(S)-benzil-3-tercbutoksikarbonil)-2,2-dimetil-5(R)-oksazolidinil]metil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid, uporabljen kot izhodni material, smo pripravili kot sledi:

(i) raztopino 18.40 g (0.10 molov) cis-4(R)-acetoksimetil-5(S)-hidroksimetil)cikloheksena in 16.50 g (0.11 molov)terc.butildimetilsilil klorida v 45 ml dimetilformamida smo mešali in hladili na 0°C. Dodali smo 17.00 g (0.25 molov) imidazola in zmes mešali eno uro pri 0°C, nato pustili ogreti na sobno temperaturo in mešali nadaljnih 160 minut. Zmes smo nato izlili v 400 ml vode in ekstrahirali z dvema 100 ml deležema dietil etra. Združene ekstrakte smo izprali z 200 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 29.69 g slamnato obarvane tekočine. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 10% etil acetata/heksana za elucijo, da smo dobili 20.85 g cis-4(R)(acetoksimetil-5(S)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-3cikloheksena kot brezbarvnega olja; MS m/e 299 [M + H]⁺.

(ii) 32.5 ml 2M raztopine natrijevega hidroksida smo dodali k raztopini 26.94 g (0.090 molov) produkta iz odstavka (i) v zmesi 90 ml etanola in 90 ml tetrahidrofurana. Zmes smo mešali 80 minut pri sobni temperaturi in nato odstranili hlapna topila z upaijenjem. Ostanek smo razredčili s 520 ml vode in ekstrahirali s tremi 150 ml deleži dietil etra. Združene ekstrakte smo izprali s 350 ml in 100 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 22.77 g cis-6(S)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-3-cikloheksenl(R)-metanola kot brezbarvne tekočine; MS m/e 257 [M + H] ⁺ .

(iii) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (ii), smo hidrogenirali 22.77 g (0.089 molov) produkta iz odstavka (ii), da smo dobili 19.85 g cis-2(S)[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-l(R)-cikloheksanmetanola kot brezbarvne tekočine; MS m/e 259 [M + H]+.

(iv) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (iii), je Swernova oksidacija 23.15 g (0.090 molov) produkta iz odstavka (iii) dala 22.78 g cis-2(S)[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-l(R)-cikloheksankarboksaldehidakot brezbarvno olje; MS m/e 257 [M +H]⁺ .

(v) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (iv), je obdelava 17.70 g (0.069 molov) produkta iz odstavka (iv) z metil trifenilfosfonijevim bromidom in n-butillitijem dala 14.51 g cis-l(S)-[[(terc.butil)(dimetil)sililoksi]metil]-2(S)vinilcikloheksana kot brezbarvno olje; MS m/e 255 [M +H]⁺ .

(vi) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (v), je obdelava 12.47 g (0.049 molov) produkta iz odstavka (v) s tetrabutilamonijevim fluoridom dala 6.617 g cis-2(S)-vinil-l(S)-cikloheksanmetanola kot brezbarvno olje; MS m/e 141 [M +H]+ .

(vii) Raztopino 6.56 g (47 mmolov) produkta iz odstavka (vi) v 30 ml toluena smo dodajali v teku 4 minut k mešani suspenziji 22.56 g (53 mmolov) dibromotrifenilfosforana v 120 ml toluena. Zmes smo mešali pod dušikom pri sobni temperaturi 20 ur, nato filtrirali in trdno snov izprali z 200 ml heksana. Združene filtrate smo izprali z dvema 200 ml deležema nasičene raztopine natrijevega hidrogen karbonata in 200 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 7.898 g cis-l(S)-bromometil-2(S)-vinilcikloheksana kot brezbarvno tekočino; MS m/e 205, 203 [M +H]⁺ .

(viii) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (viii), je obdelava 7.766 g (38 mmolov) produkta iz odstavka (vii) z magnezijem, ki ji sledi reakcija s terc.butil (L-a-formilfenetil)karbamatom, dala 3.196 g 1(R)-[3(S)(terc.butoksiformamido)-2(S)-hidroksi-4-fenilbutil]-2(S)-vinilcikloheksana, kije vseboval 10%(R)-alkohola; MS m/e 374 [M +H]+ .

(ix) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (ix), je oksidacija 2.81 g (7.5 mmolov) produkta iz odstavka (viii) s piridinijevim dikromatom dala 1.61 g l(R)-[3(S)-(terc. butoksiformamido)-2-okso-4-fenibutil]-2(S)-vinilcikloheksana kot brezbarvno olje, ki kristalizira pri stanju; MS m/e 372 [M +H]⁺ .

(x) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (x), je redukcija 1.44 g produkta iz odstavka (x) z natrijevim borhidridom dala 1.20 g l(R)-[3(S)-(terc. butoksiformamido)-2-(R)-hidroksi-4-fenibutil]-2(S)-vinilcikloheksanakot brezbarvno gumo, ki kristalizira pri stanju; MS m/e 373 [M ]⁺ .

(xi) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru l(xi), je obdelava 1.20 g (3.2 mmola) produkta iz odstavka (x) z 2,2-dimetoksipropanom dala 1.25 g 1(R)[[4(S)-benzil-3-(terc. butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5-(R)-oksazolidinil]metil ]-2(S)vinilcikloheksana kot bledo rumeno gumo; MS m/e 414 [M + H]⁺ .

(xii) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 1 (xii), je obdelava 850 mg (2.06 mmolov) produkta iz odstavka (xi) s kalijevim permanganatom dala 185 mg 2(R)-[[4(S)-benzil-3-(terc. butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5-(R)-oksazolidinil]metil]l(R)-cikloheksankarboksilne kisline kot brezbarvno gumo;

MS m/e 432 [M + H]+ .

(xiii) Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru l(xiii), je obdelava 165 mg (0.38 mmolov) produkta iz odstavka (xii) s pripajanjem terc.butilamina dala 85 mg 2(R)-[[4(S)-benzil-3-(terc. butoksikarbonil)-2,2-dimetil-5-(R)oksazolidiniljmetil ]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida kot belo trdno snov; MS m/e 487 [M + H]⁺ .

Primer 4

Na analogen način, kot je opisan v prvem odstavku Primera 2, smo dobili iz 2(R)[3(S)-amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida in N-benziloksikarbonil-L-asparagin pentafluorfenil estra 2(R)[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-asparaginil]-amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamid kot belo trdno snov s tal. 166.5 do 168° C; MS m/e 617 [ M + Na]+ in 595 [M + H]+.

2(R)-[3(S)-amino-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamid, uporabljen kot izhodni material smo pripravili na analogen način, kot smo ga opisali v drugem odstavku Primera 2, iz 2(R)-[3(S)(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamida [dobljenega, kot je opisano v prvem odstavku Primera 3], in ga uporabili brez nadaljnega čiščenja.

Primer 5

Zmes 65 mg (0.13 mmolov) 2(S)-[3(S)-[[L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida in 35 mg (0.13 mmolov) N-hidroksisukcinimidnega estra kinaldinske kisline v 2 ml tetrahidrofurana smo mešali pri sobni temperaturi pod dušikom 18 ur. Topilo smo odstranili z upaijenjem in ostanek porazdelili med 10 ml etilacetata in 10 ml 10% raztopine natrijevega karbonata. Organski sloj smo izprali z 10 ml vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 7% metanola v diklorometanu za elucijo, da smo dobili 80 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov; MS m/e 616 [ M + H]⁺.

2(S)-[3(S)-[[L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid, uporabljen kot izhodni material, smo pripravili kot sledi:

Raztopino 80 mg (0.13 mmolov) 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-Lasparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida [dobljenega, kot je opisano v prvem odstavku Primera 2], v 10 ml etanola smo hidrogenirali nad 10 mg katalizatorja 10% paladija na oglju 4 ure. Katalizator smo odstranili s filtracijo in filtrat uparili. Ostanek smo suspendirali v toluenu in zmes uparili. Ta postopek smo enkrat ponovili, da smo dobili 65 mg 2(S)-[3(S)-[[L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamida kot brezbarvno peno, ki smo jo uporabili brez nadaljnega čiščenja.

Primer 6

Raztopino 90 mg (0.26 mmolov) 2(S)-[3(S)-amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida v 4 ml diklorometana smo dodajali zmesi 65 mg (0.26 mmolov) N-benziloksikarbonil-ciano-L-alanina, 35 mg (0.23 mmolov) hidroksibenzotriazol hidrata in 54 mg (0.26 mmolov) dicikloheksilkarbodiimida v 2 ml dimetilformamida. Zmes smo mešali pod dušikom pri sobni temperaturi 18 ur in nato filtrirali. Filtrat smo uparili in ostanek porazdelili med 25 ml etilacetata in 10 ml nasičene vodne raztopine natrijevega hidrogen karbonata. Organski sloj smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 3% metanola v diklorometanu za elucijo in produkt dalje očistili s kristalizacijo iz zmesi 1 ml diklorometana in 10 ml heksana. Tako smo dobili 68 mg 2(S)-[3(S)[[N-(benziloksikarbonil)-3-ciano-L-alanil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov;

MS m/e 577 [ M + H]+.

Primer 7

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primem 6, smo 73 mg (0.29 mmolov) Nbenziloksikarbonil-L-valina pripajali s 100 mg (0.29 mmolov) 2(S)-[3(S)-aminoj2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida, da smo dobili 80 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov;

MS m/e 580 [ M + H]⁺.

Primer 8

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 6, smo 78 mg (0.26 mmolov) Nbenziloksikarbonil-L-fenilalanina pripajali z 90 mg (0.26 mmolov) 2(S)-[3(S)amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutilj-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida, da smo dobili 72 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-fenilalanil]amino]2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamidakot belo trdno snov; MS m/e 628 [ M + H]⁺.

Primer 9

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 5, smo 95 mg (0.16 mmolov) 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida hidrogenirali nad katalizatorjem 10% paladija na oglju in produkt reagirali z N-hidroksisukcinimid estrom kinaldinske kisline, da smo dobili 50 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-valil]amino]2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil- l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov; MS m/e 601 [ M + H]⁺.

Primer 10

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 6, smo 70 mg (0.26 mmolov) Nbenziloksikarbonil-S-metil-L-cisteina pripajali z 90 mg (0.26 mmolov) 2(S)-[3(S)amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida, da smo dobili 30 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-S-metil-Lcisteinil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksankarboksamida kot belo trdno snov s tal. 143 - 144°C; MS m/e 598 [ M + H]⁺.

Primer 11

220 mg (0.59 mmolov) piridinijevega dikromata smo dodali k raztopini 48 mg (0.08 mmolov) 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida v 1 ml dimetilformamida in zmes mešali 18 ur pri sobni temperaturi. Dodali smo 10 ml vode in zmes ekstrahirali z dvema 10 ml deležema etil acetata. Združene ekstrakte smo izprali z dvema 10 ml deležema vode, sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi 4% metanola v diklorometanu za elucijo, da smo dobili 31 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2-okso-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov s tal. 186 - 188°C; MS m/e 578 [M + H]⁺.

Primer 12

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 6, smo 72 mg (0.26 mmolov) β- metil estra N-benziloksikarbonil-L-aspartinske kisline pripajali z 90 mg (0.26 mmolov) 2(S)-[3(S)-amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamida, da smo dobili 90 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-O-metil-L-aspartil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamida kot brezbarvno gumo;

MS m/e 610 [M + H]+

Primer 13

Zmes 60 mg (0.13 mmolov) 2(S)-[3(S)-[[L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida, 25 mg (0.13 mmolov) 3,5diklorobenzojske kisline, 18 mg (0.13 mmolov) hidroksibenzotriazol hidrata in 27 mg (0.13 mmolov) dicikloheksil-karbodiimida v 2 ml dimetilformamida smo mešali 20 ur pri sobni temperaturi pod dušikom. Zmes smo nato filtrirali in trdno snov izprali z diklorometanom. Združeni filtrat z izpirki smo uparili do suhega in preostanek porazdelili med 50 ml etil acetata in 10 ml nasičene vodne raztopine natrijevega hidrogen karbonata. Odločeno organsko fazo smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili. Ostanek smo kromatografirali na silikagelu ob uporabi 5% metanola v diklorometanu za elucijo. Produkt smo nadalje očistili s prekristalizacijo iz zmesi 2 ml diklorometana in 10 ml n-heksana, da smo dobili 37 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(3,5-diklorobenzoil)-L-asparaginil]aminoj2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamidakot belo trdno snov s tal. 220 - 226°C.

Primer 14

Na analogen način, kot smo ga opisali v Primeru 6, smo 68 mg (0.26 mmolov) Nbenziloksikarbonil-3-metil-L-valina pripajali z 90 mg (0.26 mmolov) 2(S)-[3(S)amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida, da smo dobili 40 mg 2(S)-[3(S)-[[N-(benziloksikarbonil)-3-metil-L-valil]amino]2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)-cikloheksan-karboksamida kot belo trdno snov s tal. 90° C (ob razpadu); MS m/e 594 [ M + H]⁺.

Primer 15

Raztopino 100 mg (0.23 mmolov) 2(S)-[[4(S)-benzil-3-(terc.butoksikarbonil)-2,2dimetil-5(R)-oksazolidinil]metilj l(R)-cikloheksankarboksilne kisline (dobljene, kot je opisano v Primeru 1), v 2 ml dietil etra smo dodali k 5 ml 0.3 M raztopine diazometana v dietil etru. Zmes smo pustili stati čez noč pri sobni temperaturi in nato uparili. Ostanek smo raztopili v 3 ml metanola in dodali 4 mg toluen-4sulfonske kisline. Zmes smo pustili stati čez noč pri sobni temperaturi in jo nato uparili do suhega. Ostanek smo porazdelili med 10 ml diklorometana in 3 ml nasičene vodne raztopine natrijevega hidrogenkarbonata. Organski sloj smo sušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili, da smo dobili 90 mg gume. Surovi produkt smo kromatografirali na koloni silikagela ob uporabi heksana/etilacetata (2:1, vol./vol.) za elucijo, da smo dobili metil 2(S)-[3(S)(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-l(R)-cikloheksankarboksilata kot belo trdno snov s tal. 127 - 128°C; MS m/e 406 [ M + H]+.

Naslednji Primer ponazarja značilen farmacevtski pripravek, ki vsebuje spojino s formulo I ali farmacevtsko sprejemljivo, kislinsko adicijsko sol bazične spojine s formulo I kot učinkovito sestavino:

Primer A

Vodno raztopino učinkovite sestavine sterilno filtriramo in mešamo ob segrevanju s sterilno raztopino želatine, ki vsebuje fenol kot konzervimo sredstvo, ob uporabi takih množin, da 1 ml nastale raztopine vsebuje 3 mg učinkovite sestavine, 150 mg želatine, 4.7 mg fenola in destilirano vodo ad 1 ml. Zmes napolnimo v stekleničke (ampule) s kapaciteto 1 ml pri aseptičnih pogojih.

hifitj/jana

Claims (18)

1. Spojine s splošno formulo v kateri Rl predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aralkanoil, heterociklilkarbonil, ali skupino s formulo predstavlja alkil, cikloalkilalkil ali aralkil; predstavlja vodik in R^ predstavlja hidroksi, ali R^ in R^ skupaj predstavljata okso; R^ predstavlja alkoksikarbonil ali alkilkarbamoil; R^ in R^ skupaj predstavljata trimetilen ali tetrametilen, v danem primeru substituiran z alkilom ali na sosednjih atomih ogljika s tetrametilenom; R^ predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aroil, aralkanoil, ali heterociklilkarbonil; in R^ predstavlja alkil, cikloalkil, cikloalkilalkil, aralkil, cianoalkil, karbamoilalkil, alkiltioalkil, aikoksialkii ali alkoksikarbonilaikil, in farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli tistih spojin s formulo I, ki so bazične.

2. Spojine po zahtevku 1, kjer predstavlja alkoksikarbonil, aralkoksikarbonil, alkanoil, aralkanoil ali heterociklilkarbonil.

3. Spojine po zahtevku 1 ali 2, kjer Rl predstavlja alkoksikarbonil ali asupino s formulo (i), v kateri predstavlja aralkoksikarbonil, aroil ali heterociklikarbonil in R^ predstavlja alkil, aralkil, cianoalkil, karbamoilalkil, alkiltioalkil ali alkoksikarbonilalkil.

4. Spojine po zahtevku 3, kjer Rl predstavlja terc.butoksikarbonil ali skupino s formulo (i), v kateri R& predstavlja benziloksikarbonil, 3,5-diklorobenzoil ali 2kinolilkarbonil in R^ predstavlja izopropil, terc.butil, benzil, cianometil, karbamoilmetil, metiltiometil ali metoksikarbonilmetil.

5. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 4, kjer R- predstavlja aralkil.

6. Spojine po zahtevku 5, kjer R- predstavlja benzil.

7. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 6, kjer R^ predstavlja vodik in R⁴ predstavlja hidroksi.

8. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 7, kjer predstavlja metoksikarbonil.

9. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 7, kjer R^ predstavlja terc.butilkarbamoil.

10. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 9, kjer R^ in R? skupaj predstavljata nesubstituiran tetrametilen.

11. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 10, kjer Rl predstavlja terc.butoksikarbonil ali skupino s formulo (i), v kateri R^ predstavlja benziloksikarbonil, 3,5-diklorobenzoil ali 2-kinolilkarbonil in R^ predstavlja izopropil, terc.butil, benzil, cianometil, karbamoilmetil, metiltiometil ali metoksikarbonilmetil, predstavlja benzil, R^ predstavlja vodik in R⁴ predstavlja hidroksi, R^ predstavlja metoksikarbonil ali terc.butilkarbamoil in in R? skupaj predstavljata nesubstituiran tetrametilen.

12. 2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutil]-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid.

13. Spojina po zahtevku 1, izbrana izmed:

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-3-ciano-L-alanil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-L-feni]alanil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-(2-kinolilkarbonil)-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-S-metil-L-cisteiiI]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutilj

N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-L-valil]amino]-2-okso-4-fenilbutil]-N-terc.butill(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-O-metil-L-aspartil]amino]-2(R)-hidroksi-4fenilbutilj-N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-[[N-3,5-diklorobenzoil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)cik]oheksan-karbok.samid,

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-3-metil-L-valil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]N-terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid in metil 2(S)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-l-(R)cikloheksan-karboksilat.

14. Spojina po zahtevku 2, izbrana izmed:

2(S)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-L-asparaginil]amino]-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-Nterc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid,

2(S)-[3(S)-(terc.butoksil’ormamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butill(R)cikloheksan-karboksamid,

2(R)-[3(S)-(terc.butoksiformamido)-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N-terc.butill(R)cikloheksan-karboksamid in

2(R)-[3(S)-[[N-benziloksikarbonil)-L-asparaginil]aminoj-2(R)-hidroksi-4-fenilbutil]-N terc.butil-l(R)cikloheksan-karboksamid.

15. Spojine s splošnimi formulami:

kjer R^^a predstavlja alkoksikarbonil ali ariloksikarbonil in imajo R⁷, R⁷, r4, R⁵ , R⁶, R⁷ in R^ pomen, naveden v zahtevku 1.

16. Derivat aminokisline po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 14 za uporabo kot terapevtsko učinkovita snov.

17. Derivat aminokisline po kateremkoli izmed zahtevkov 1 - 14 za uporabo v profilaksi in zdravljenju virusnih infekcij.

18. Postopek za pripravo derivata amino kisline po kateremkoli izmed zahtevkov 1 -14 , označen s tem, da postopek obsega (a) za pripravo spojine s formulo 1, v kateri Rl predstavlja alkoksikarbonil ali aralkoksikarbonil, R³ predstavlja vodik in R⁴ predstavlja hidroksi, obdelavo spojine s splošno formulo v kateri R^^a predstavlja alkoksikarbonil ali aralkoksikarbonil in imajo R³, r5 , R6 in v zahtevku 1 navedeni pomen, s kislino, ali (b) z reakcijo spojine s splošno formulo