SI25952A

SI25952A - Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, postopek njegove izdelave in postopek njegove uporabe

Info

Publication number: SI25952A
Application number: SI202100091A
Authority: SI
Inventors: Miran FarÄŤnik; Miran Farčnik
Original assignee: MIBOinovation, razvoj, proizvodnja in trgovina, d.o.o.
Priority date: 2021-04-19
Filing date: 2021-04-19
Publication date: 2021-07-30

Abstract

Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, kateri absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, sestoji iz vode, soli NaCl, sode bikarbone in ocetne kisline. Pripravi se s postopkom, ki vključuje mešanje navedenih sestavin med seboj. Navedeni pripravek se uporablja za zaviranje gorenja materialov, kot so les, papir, tekstilni materiali, pa tudi pene in filci iz sintetičnih materialov ter stiropor. Nadalje se pripravek uporablja tudi za odvračanje lesnih insektov, med katerimi so navadni trdoglav, hišni kozliček, navadni parketar in njihove ličinke. Pripravek se nadalje uporablja tudi kot sredstvo za zaviranje rasti plevelov in kot čistilo v gospodinjstvu.

Description

Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, postopek njegove izdelave in postopek njegove uporabe

Tehnično področje izuma

Tukaj opisani izum se nanaša na sestavo in postopek izdelave večnamenskega pripravka za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov, kateri absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, kjer je takšen pripravek sestavljen večinoma iz sestavin, ki niso strupene za človeka in ki ne onesnažujejo okolje. Ta izum se nanaša tudi na navedeni pripravek za zaviranje in preprečevanje gorenja materiala, kije les, katerega se s tem pripravkom impregnira in kjer ta pripravek hkrati deluje in se uporablja kot sredstvo za odvračanje in zatiranje lesnih škodljivcev, ki so insekti in/ali njihove ličinke, ki se hranijo s sestavinami lesa. Nadalje se ta izum nanaša na postopek uporabe navedenega pripravka za zaviranje rasti plevela in na postopek uporabe navedenega pripravka za čiščenje v gospodinjstvu.

Opis tehničnega problema

Med sredstvi za preprečevanje in zaviranje gorenja, ki se na trgu uporabljajo za impregniranje ali premazovanje materialov ali za vključitev navedenega sredstva na drugačen način v materiale kot so les in papir, kot so tekstilni materiali iz naravnih in/ali sintetičnih vlaken, ter kot so v gradbeništvu, v avtomobilski industriji ter na drugih področjih uporabe različne vrste filcev in pen ter stiropor, so različne vrste sredstev, med katerimi so anorganske in organske spojine, katere so naravnega izvora ali umetno sintetizirane.

Sredstva za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov, imenovana tudi retardanti ali zaviralci gorenja, zmanjšujejo gorljivost materiala ali upočasnijo razvoj požara za določen čas v primeru, da pride takšen material v stik z ognjem.

Nekateri retardanti oz. zaviralci gorenja v primeru gorenja endotermno razpadajo in ob tem sproščajo vodno paro ter absorbirajo okolno toploto in zato ohlajajo goreče snovi ter s tem zavirajo gorenje. Tako delujeta na primer anorganski spojini kot aluminijev hidroksid in magnezijev hidroksid, ki se med drugim uporabljata za zaviranje gorenja pri lesu in pri polimerih, kjer se dodajata kot mineralno polnilo. Takšni polimeri z vključenimi retardanti gorenja se na primer uporabljajo kot tekstilni materiali v pohištvu in opremi, v sedežih vozil, v poliuretanskih penah, kot toplotna izolacija v gradbeništvu in v vozilih (filci) ter kot ohišja, komponente in kabli v elektroniki in v elektro industriji.

Med retardanti oz. zaviralci gorenja so tudi organske halogene spojine, predvsem polihalogenirane spojine kot poliklorirani bifenili in polibromirani difenil etri (kratica: PBDF) in heksabromociklododekan (kratica: HBCDD), ki so se uporabljali v pohištvu, oblačilih, gradbeništvu in elektroniki. V primeru gorenja se iz teh zaviralcev gorenja sproščajo atomi halogena (na primer klor oziroma brom), ki reagirajo z reaktivnimi radikali (n. pr. hidroksilni radikal ·ΟΗ in prosti vodik ·Η), sproščujočimi se pri gorenju materialov tako, da iz njih nastanejo manj reaktivni radikali ali molekule in tako znižajo njihovo koncentracijo ter s tem upočasnijo gorenje. Zaradi ugotovljene toksičnosti in škodljivosti so zaviralci gorenja kot heksabromociklododekan v Evropski uniji in tudi v nekaterih drugih državah in regijah prepovedani, polibromirani difenil etri pa se lahko uporabljajo le še izjemoma v primeru električne in elektronske opreme. Namesto njih se uvajajo novi bromirani zaviralci gorenja, za katere še ni ugotovljena toksičnost in škodljivost človeku in/ali okolju.

Med zaviralci gorenja so še fosforjeve spojine, ki so bodisi organske (n. pr. fosfatni estri, fosfonati in fosfinati) in anorganske fosforjeve spojine ter borati in stanati, ki so alternativa halogeniranim zaviralcem gorenja. Fosforjeve spojine se uporabljajo n. pr. pri lesu in pri polimerih. Pri polimerih se bodisi kemijsko vežejo ali pa so jim primešane kot aditivi. Učinkovite so v materialih, ki vsebujejo veliko kisika (n. pr. plastika in celuloza).

Pri povišani temperaturi fosforjeva spojina termično razpade in tvori fosforjevo kislino, ki iz gorečega polimernega oziroma organskega materiala izloči vodo ter povzroči pooglenitev površine materiala, kjer ta pooglenela plast deluje kot zaščitna plast, ki ovira izhajanje gorljivih plinov, nastalih pri pirolizi materiala, ter preprečuje prenos toplote iz plamena na material. Kot zaviralci gorenja se uporabljajo še bor in borati, ki pa se zaradi ugotovljene toksičnosti za človeka in živali opuščajo.

Zato si tukajšnji izum zastavlja nalogo rešiti tehnični problem, kako sestaviti in čim bolj enostavno izdelati pripravek za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, kjer se takšen pripravek sestavi večinoma iz sestavin, ki niso strupene za človeka in ki niso nevarne za okolje in ga ne onesnažujejo.

Nadaljnja naloga tega izuma je rešiti tehnični problem, kako navedeni pripravek uporabiti za zaščito materiala, kije les, da bi se poleg preprečevanja in zaviranja gorenja lesa pri lesu doseglo tudi odvračanje in/ali zatiranje lesnih škodljivcev, ki so lesni insekti in/ali njihove ličinke, ki se hranijo s sestavinami lesa in na ta način uničujejo les in izdelke iz lesa.

Sredstva, ki se na trgu uporabljajo proti lesnim insektom in/ali njihovim ličinkam, ki so lesni škodljivci, vsebujejo insekticide kot na primer permetrin. Kot navaja spletna stran https://www.intechopen.com/books/fungicides/fungicides-for-wood-protection-worldviewpoint-and-evaluation-testing-in-slovakia v besedilu z naslovom »Fungicidi za zaščito lesa - Svetovni pogled in ocena/testiranje na Slovaškem, Fungicidi« avtorja L. Reinprecht (Reinprecht, Ladislav (4. december 2010). Fungicides for Wood Protection - World Viewpoint and Evaluation/Testing in Slovakia, Fungicides, Odile Carisse, IntechOpen, DOI: 10.5772/13233 (dostopno dne 30. marca 2021)) se za zaščito lesa pred lesnimi insekti, pa tudi pred glivami, uporabljajo kreozoti, ki se pridobivajo iz lesnega in premogovega katrana, ter borove spojine kot borova kislina, boraks in drugi borati, izmed spojin naravnega izvora pa polisaharid hitozan in različna esencialna olja. Glede na opisana sredstva, ki se uporabljajo na trgu, se izkazuje potreba po sredstvih za zaščito lesa pred lesnimi škodljivci, kjer takšna sredstva čim manj obremenjujejo in onesnažujejo okolje.

Se nadaljnja naloga tega izuma je rešiti tehnični problem, kako uporabiti navedeni pripravek, da bo zaviral rast plevela in da bo učinkoval kot čistilno sredstvo v gospodinjstvu.

Večina sredstev za zaviranje rasti prevela, ki se uporabljajo na trgu kot herbicidi, je toksičnih za človeka, živali in rastline in onesnažuje okolje. Zato se izkazuje potreba po čim manj toksičnih sredstvih za zaviranje rasti plevela.

Podobno je s čistili za uporabo v gospodinjstvu, ki so na trgu. Ta vsebujejo površinsko aktivne snovi, ki lahko delujejo kot alergeni in onesnažujejo okolje, ter sredstva za razkuževanje, ki delujejo proti bakterijam in glivicam kot na primer triklozan, ki ob povečani uporabi lahko privedejo do razvoja rezistence bakterij. Zato se izkazuje potreba po čistilih v gospodinjstvu, ki čim manj onesnažujejo in obremenjujejo okolje.

Podatki o stanju tehnike

V stanju tehnike so med zaviralci oz. retardanti gorenja, ki se uporabljajo za les, med drugim spojine na osnovi fosforja, spojine na osnovi dušika, kombinacije fosforjevih in dušikovih spojin, silicijeve spojine, anorganski kovinski hidrati in karbonati, snovi intumescenti, ki ob visokih temperaturah nabreknejo, razširljivi grafit, nano-kompozitne snovi, kovinske soli in beljakovine sirotke. Tako navaja članek »Gorljivost lesa in pregled metod njenega zniževanja« avtorjev Laura Anne Lowden in Terence Richard Hull (Lowden, L. A. and Hull, R. (2013). Flammability behaviour of wood and a review of the methods for its reduction, Fire Science Reviews 2013, 2:4, januar 2013). Po navedbi avtorjev se zaviralce gorenja na lesu uporablja kot obloge na površini lesa ali se les z njimi impregnira tako, da se zaviralec gorenja vključi v strukturo lesa s pomočjo vakuumsko-tlačne tehnike. Zaviralci gorenja upočasnijo čas do vžiga lesa, znižajo hitrost sproščanja toplote tekom izgorevanja in znižujejo površinsko širitev ognja. Avtorja opisujeta, da se delovanje zaviralcev gorenja razlaga z različnimi teorijami in mehanizmi, in sicer s kemijskimi teorijami, s teorijami toplote, teorijami oblog in teorijami plinov. Večina komercialnih zaviralcev gorenja lesa deluje po kemijskem mehanizmu, pri katerem piroliza lesa vodi do povečane tvorbe oglja in vode ter znižane tvorbe hlapnih snovi. Zaviralci gorenja s termalnim delovanjem bodisi toplotno izolirajo les ali absorbirajo okolno toploto z endotermno reakcijo ali povečajo toplotno prevodnost lesa z namenom razpršitve toplote s površine lesa. Po teorijah oblog zaviralec ognja oblaga vlakna lesa in s tem tvori zaščitno plast, ki preprečuje izhajanje gorljivih hlapov in dostop kisika. Po teoriji plinov se iz zaviralcev gorenja sproščajo plini, ki razredčujejo gorljive pline, sproščujoče se iz lesa pri gorenju, ali zavirajo kemijske reakcije v plamenu tako, da je izgorevanje nepopolno in se zato sprošča manj toplote za vzdrževanje gorenja. Med anorganskimi kovinskimi hidrati in karbonati kot zaviralci gorenja lesa je opisan tudi kalijev karbonat z visokim učinkom zaviranja gorenja lesnih materialov, ker ima relativno visoko temperaturo razgradnje in poveča tvorbo oglja, vode in ogljikovega dioksida, ima pa slabo stran, da pri gorenju lesa prispeva k razvoju ogljikovega monoksida in ne prepreči depolimerizacije lesa pri visokih koncentracijah sredstva (zato se uporablja le pri nizkih koncentracijah sredstva). Kot zaviralci gorenja lesa so opisane tudi kovinske soli kot nikljev klorid in bolj učinkovit magnezijev klorid, ki pri gorenju lesa prispevata k povišani tvorbi oglja in k znižanju temperature pirolize lesa zaradi katalitičnega delovanja teh soli v primarni dehidraciji celuloze, imajo pa slabost, da so korozivne in da pri njihovem razpadu lahko nastane tudi klorovodikova kislina.

Patentna prijava AU 615140, objavljena 15. novembra 1990, opisuje pripravek za gašenje požara gorečega olja ali maščobe. Ta prijava navaja, da so konvencionalni pripravki za gašenje požarov gorečih olj in maščob v obliki prahu kot na primer prah bikarbonatov in amonijevih fosfatov ali v obliki tekočin pogosto korozivni za kovine, kar ni najbolj primerno za kuhalne površine.

V patentni prijavi opisani pripravek za gašenje požara gorečega olja ali maščobe, predvsem v kuhinji, je v obliki tekočine in vključuje ocetno kislino, citronsko kislino ali kalijev citrat, kalijev karbonat in vodo. Pripravi se tako, da se najprej med seboj zameša ocetno kislino in vodo ter se nato vmeša še kalijev karbonat in citronsko kislino ali namesto te kalijev citrat in se vse to meša tako dolgo, da se tvori čista raztopina. Nato se mešanico pusti stati 24 ur.

V pripravku je ocetne kisline od 4 utežne % do 20 utežnih % (v nadaljevanju: ut. %) mase pripravka. Pripravek vključuje citronsko kislino ali kalijev citrat. Količina kalijevega karbonata v pripravku je odvisna od vsebnosti citronske kisline ali kalijevega citrata: pri uporabi citronske kisline pripravek vsebuje kalijev karbonat v količini od 17 ut. % do 40 ut. %, pri uporabi kalijevega citrata pripravek vsebuje kalijev karbonat v količini od 4 ut. % do 28 ut. %. Količina vode v pripravku je od 11 ut. % do 70 ut. %. V prednostni izvedbi pripravek vključuje 11,5 ut. % ocetne kisline, 25,6 ut. % kalijevega citrata, 11.7 % kalijevega karbonata in 51,2 ut. % vode. Pripravek ima nevtralno vrednost pH okoli 6 do 8 in prednostno pH 7.

Pripravek se na ogenj aplicira z napravo za brizganje tekočine. Pri brizganju pripravka na ogenj se iz pripravka tvori pena, ki prekrije površino gorečega olja oz. maščobe in s tem prepreči ponovno vnetje ognja. Opisani pripravek ni koroziven za kovine, prepreči ponovno vnetje ognja ter je varen za uporabo. Uporablja se lahko tudi za gašenje ognja gorljivih trdnih snovi kot n. pr. papirja, lesa in podobnih materialov.

Patent US 4804482, podeljen 14. februarja 1989, opisuje pripravek za gašenje požarov in za impregniranje organskih materialov za zaščito pred gorenjem. Pripravek vključuje vodno raztopino citronske kisline v količini od 300 do 350 g/1 raztopine in ekvimolamo količino natrijeve in kalijeve spojine v medsebojnem razmerju Na : K od 0,6 do 1,0 : 100, kjer je pH vrednost te raztopine od 7 do 8. Navedene natrijeve in kalijeve spojine so izbrane izmed natrijevega in kalijevega karbonata, natrijevega in kalijevega hidrogen karbonata in natrijevega in kalijevega hidroksida. Pripravek se izdela z raztapljanjem citronske kisline in ekvimolame količine natrijevega in kalijevega karbonata, hidrogen karbonata in/ali hidroksida v navedenih količinah v vodi do volumna 1 litra. Prijava opisuje, da mešanice teh sestavin v drugih razmerjih ne učinkujejo kot zaviralci ognja. Vrednost pH te raztopine na pH od 7 do 8 se uravna s citronsko kislino ali s karbonatom alkalijskih kovin ali s hidrogen karbonatom alkalijskih kovin ali s hidroksidom alkalijskih kovin ter prednostno s karbonatom.

Opisani pripravek je neškodljiv, ni nevaren in pri povišanih temperaturah ter pri termični razgradnji ne sprošča nobenih toksičnih snovi. Uporablja se za gašenje ognja in tudi za impregniranje organskih materialov, kot so les, tekstil, penasti materiali bodisi z namakanjem v kopeli pripravka, s tlačno impregnacijo ali z brizganjem pripravka na material. Z impregnacijo se masa lesa na primer poveča za 2 do 3 % v suhem stanju.

Patentna prijava CN 1157314, objavljena 20. avgusta 1997, opisuje sredstvo za zaviranje ognja in metodo za izdelavo ognjevarnega gradbenega materiala, kije enostavna in stroškovno ugodna ter vključuje prvi korak izdelave sredstva za zaviranje ognja, kateremu sledi drugi korak priprave ognjevarnega gradbenega materiala. Sredstvo za zaviranje ognja sestoji iz vode, amonijevega klorida, kalijevega karbonata, natrijevega karbonata in bikarbonata ter amonijevega bikarbonata. Pripravi se s segrevanjem vode na temperaturo do 30 °C in do 65 °C, v katero se pri tej temperaturi ob mešanju najprej doda amonijev klorid ter nato kalijev karbonat in se to meša do stabilne mešanice sestavin. Tej se ob mešanju doda še natrijev karbonat in natrijev bikarbonat ter končno še amonijev bikarbonat.

Ognjevarni gradbeni material se izdela s potapljanjem gradbenega materiala, ki absorbira vodo, v sredstvo za zaviranja gorenja, da se z njim prepoji, in se nato osuši na zraku. Pri izpostavitvi tako pripravljenega gradbenega materiala ognju pri temperaturi nad 500 °C ta material gori le lokalno in brez širjenja ognja.

Patent US 5945025, podeljen 31. avgusta 1999, opisuje pripravek, ki vključuje natrijev bikarbonat v utežnem deležu od 2 % do 3 %, to je utežnih % (ut. %), kalijev bikarbonat v količini 10 do 15 ut. % in kalijevo sol organske kisline z 1 do 6 atomi ogljika v količini od 84 do 86 ut. %. Kalijeva sol organske kisline je prednostno kalijev citrat. Pripravek je v obliki vodne raztopine, ki vključuje od 0,8 do 1,2 ut. % natrijevega bikarbonata, 4 do 8 ut. % kalijevega bikarbonata, 40 do 44 ut. % kalijeve soli organske kisline z 1 do 6 atomi ogljika, prednostno kalijev citrat, ter vodo v preostali količini raztopine. Ob mešanju z vodo pripravek tvori peno, ki učinkuje v gašenju ognja. Na ogenj se pripravek med drugim razprši iz posode pod tlakom ali z mehansko pumpo.

Patentna prijava US 2019/0045794, objavljena 14. februarja 2019, opisuje toksikološko varno formulacijo v obliki vodne raztopine in metodo njene uporabe kot naravni herbicid za zatiranje neželenega plevela z nanosom na takšen plevel kot kontaktni herbicid. Po nanosu na rastlino plevela nad tlemi na primer s škropljenjem formulacije v količini formulacije od okoli 1,1 g/m² do 161,5 g/m² plevel preneha rasti, izgubi liste in se uniči. Najbolj učinkovita je formulacija pri nanosu na mlajši plevel starosti okoli 1 tedna in ko se nanese tako, da v celoti prekriva cel plevel in se pusti, da se na plevelu posuši v času 24 ur, najbolj učinkovito na sončni svetlobi. Opisana formulacija vključuje eno ali več spojin ocetne kisline v količini od 15 do 25 ut. % (kot n. pr. ocetna kislina v koncentraciji od 5 do 8 ut. %, natrijev acetat ali kalijev acetat), eno ali več kloridnih soli alkalijskih kovin v količini od 50 do 70 ut. % (kot n. pr. natrijev klorid ali kalijev klorid), eno ali več spojin hidroksi kislin, izbranih izmed spojin citronske kisline ali askorbinske kisline (kot n. pr. citronska kislina, natrijev citrat, kalijev citrat itd.). Formulacija v vodni raztopini vključuje od 5 do 40 ut. % formulacije herbicida in od 60 do 95 ut. % vode. V enem od izvedbenih primerov formulacija vključuje vodo, ocetno kislino, natrijev klorid in citronsko kislino.

Patentna prijava US 2003/0211945, objavljena 13. novembra 2003, opisuje formulacijo, ki deluje kot naravni herbicid, metodo njene priprave in metodo njene uporabe za zatiranje plevela. Prijava navaja, daje bila uporaba visoko koncentrirane ocetne kisline za zatiranje izbranega plevela že opisana (IPM Practitioner, XXIV (8/9) avgust/september 2002), vendar je takšna metoda stroškovno draga. Opisana formulacija vključuje sečnino, vodo in spojino izbrano izmed ocetne kisline, vezivnega sredstva (n. pr. propilen glikol ali olje semen) ali kombinacije teh. Nadalje formulacija lahko vključuje še eno ali več soli, ki je prednostno morska sol, natrijev klorid, kalijev klorid ali kombinacija teh, lahko pa je tudi druga sol. Še nadalje lahko vključuje še intermediat cikla citronske kisline kot n. pr. citrat, izocitrat, sukcinat, fumarat, malat, piruvat itd. V enem izmed opisanih izvedbenih primerov formulacija vključuje vodno raztopino sečnine in ocetno kislino. Formulacija se pripravi tako, da se v vodno raztopino sečnine vmešava preostale sestavine ter se formulacijo na koncu po potrebi filtrira. Opisana metoda uporabe formulacije kot herbicida vključuje nanos formulacije na plevel in prednostno na liste plevela.

Patentna prijava US 2004/0102320, objavljena 27. maja 2004, opisuje formulacijo za odstranjevanje plevela, ki deluje kot naravni herbicid za izbrane vrste plevela kot n. pr. prstna trava ali srakonja (latinsko Digitaria, angleško crabgrass), trava ščetinka (latinsko

Oplismenus Hirtellus, angleško basket grass), detelja in navadna zvezdica (latinsko Stellaria media, angleško chickweed). Opisana formulacija je v obliki prahu in vključuje natrijev bikarbonat, cimet in pšenično moko, še nadalje pa tudi barvni indikator, ki sestoji iz koruzne moke in rumenega barvila. V alternativni izvedbi formulacija vključuje še vodo kot nosilno sredstvo in je v obliki kaše. Opisana je tudi metoda uporabe formulacije za zatiranje plevela: formulacija v obliki prahu se nanese na vlažne liste plevela, formulacija v obliki kaše v vodi se na liste plevela nanese s škropljenjem.

Članek »6 doma narejenih herbicidov: Ubij plevel, ne da bi ubil zemljo« avtorja Derek Markham, objavljen dne 5. maja 2020, na spletni strani https://www.treehugger.com/homemade-herbicide-kill-weeds-without-killing-earth4858812 (dostopna dne 29.3.2021) opisuje doma pripravljene herbicide za zatiranje plevela. Med opisanimi herbicidi so vodna raztopina natrijevega klorida oziroma navadne kuhinjske soli, kjer se raztopi sol v vroči vodi v razmerju sol: voda od bolj razredčene raztopine 1 : 8 do bolj koncentrirane v razmerju 1 : 3 in se tej raztopini doda manjšo količino tekočega detergenta za pomivanje posode, da se doseže oprijemanje raztopine na površine listov plevela. Raztopino se razprši direktno samo na liste plevela in se to večkrat ponovi, ostale rastline se pri tem ustrezno zaščiti s prekritjem. Z raztopino kuhinjske soli se ne poliva in ne škropi prsti (zemlje), ker povzroči nerodovitnost prsti, in tudi ne cementnih poti in pločnikov, ker jih lahko razbarva. Članek opisuje še uporabo belega kisa, to je 5 % vodne raztopine ocetne kisline, ki se razprši na liste plevela, kar se po potrebi večkrat ponovi, pri tem se pazi, da se raztopine kisa ne prši na druge rastline in ne na prst. Za večji učinek se raztopini kisa doda manjšo količina tekočega detergenta za pomivanje posode. Članek opisuje tudi uporabo mešanice kuhinjske soli ali kamene soli in belega kisa v razmerju 1:16 mešanice volumnov sol : kis. Po potrebi se mešanici soli in belega kisa za povečanje učinka doda tekoče milo ali olje citrusov ali pa olje nageljnovih žbic. Pripravljeno mešanico se razprši na liste plevela.

Spletna stran https://leam.eartheasy.com/guides/non-toxic-home-cleaning/ (dostopna dne 29.3.2021) opisuje večnamensko čistilo, ki sestoji iz kisa, sode bikarbone in vode v razmerju volumnov 2:1: 32. Čistilo se uporablja za čiščenje madežev vodnega kamna na ploščah kabin za tuširanje, na kromiranih površinah v kopalnicah, za čiščenje ogledal v kopalnicah in za čiščenje oken.

Na trgu in med patentnimi dokumenti nismo našli pripravka z enako sestavo in enakimi funkcionalnostmi, kot jih navaja tukaj opisani izum. Pripravki za zaviranje gorenja materialov, poznani in/ali opisani na trgu in v patentnih dokumentih, nimajo enake sestave kot pripravek po tem izumu in ne rešujejo tehničnega problema zaviranja gorenja materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine, na enak način kot tukaj opisani izum ter tudi ne rešujejo tehničnega problema odvračanja in zatiranja lesnih insektov v primeru uporabe pripravka za zaščito lesa. Na trgu in v patentnih dokumentih opisani pripravki in postopki za zatiranje in/ali zaviranje rasti plevela ne opisujejo večnamenskega pripravka za zaviranje rasti plevela z enako sestavo in postopkom uporabe, kot ga opisuje tukajšnji izum. Pripravki za čiščenje v gospodinjstvu, kot so poznani na trgu in opisani v patentnih dokumentih, ne opisujejo pripravka za čiščenje v gospodinjstvu z enako sestavo in enakim postopkom uporabe večnamenskega pripravka, kot ga navaja tukaj opisani izum.

Opis rešitve tehničnega problema

Tukajšnji izum rešuje tehnični problem, kako sestaviti in izdelati pripravek ter kako ga aplicirati oziroma uporabiti, da bo preprečeval in zaviral gorenje materialov in bo tako deloval kot sredstvo za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov oz. kot retardant ali zaviralec gorenja, kjer so navedeni materiali materiali, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, kjer posamezne sestavine in iz njih izdelan pripravek niso strupene za človeka in niso nevarne za okolje in ki okolja ne onesnažujejo.

Poleg tega tukajšnji izum rešuje tehnični problem, kako tako sestavljen in izdelan pripravek za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov aplicirati oziroma uporabiti na navedenem materialu, kadar je navedeni material, ki absorbira vodo in vodene raztopine, izbran izmed materialov, kot so:

- les ali materiali, ki vključujejo les, kjer je les izbran izmed lesa smreke, macesna, bora, jelke, bukve, javorja, hrasta, jesena, češnje, oreha, jelše, topola, gabra, breze, lipe, vrbe, robinje,

- papir, karton, lepenka ter papir, karton in/ali lepenka za izdelavo sveč,

- tekstilni materiali, kateri so sestavljeni iz naravnih vlaken, iz sintetičnih vlaken in/ali iz mešanice teh, kjer so naravna vlakna izbrana izmed bombaža, volne, svile, lanu, konoplje, jute, ramije, ter kjer so sintetična vlakna izbrana izmed viskoze, poliestra, polipropilena, polietilena, poliamida, poliakrilonitrila, - stiropor,

- filci iz volne, poliestra, polietra ali poliprpilena,

- pene iz poliuretana, poliestra in polietra, da bo pripravek po tem izumu, vključen v takšen material, preprečeval in zaviral gorenje takšnega materiala.

Papir, lepenka in/ali karton za izdelavo sveč so materiali iz papirja, lepenke in/ali kartona, ki se v izdelavi sveč uporabljajo kot ohišje sveče, v katero se namesti vosek oziroma parafin za sveče različnih stopenj rafiniranja ali pa namesto teh rastlinski vosek skupaj s stenjem.

Tukajšnji izum rešuje tudi tehnični problem, kako tako sestavljen in izdelan pripravek za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov aplicirati oziroma uporabiti na navedenem materialu, kadar je navedeni material, ki absorbira vodo in vodene raztopine, izbran izmed materialov, kot so les ali materiali, ki vključujejo les, da bo pripravek po tem izumu, vključen v takšen material, odvračal in/ali zatiral lesne škodljivce, ki so lesni insekti in/ali njihove ličinke, ki se prehranjujejo s sestavinami lesa in na ta način uničujejo les in materiale, ki vključujejo les.

Materiali, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine, vodo absorbirajo bodisi zaradi sestavin materiala, ki so hidrofilne oziroma vodo-vpojne, kot na primer celuloza, ali pa zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine. Takšna struktura materiala ima na primer pore na površini materiala in tudi v notranjosti materiala, kar omogoča, da voda in vodne raztopine skozi pore na površini materiala prehajajo v notranjost materiala in v pore v notranjosti materiala ter se v njih zadržujejo, zaradi česar takšni materiali absorbirajo oz. vpijajo vodo in vodne raztopine, kot na primer les in kot na primer pene in filci iz sintetičnih vlaken ter stiropor, kadar so izpostavljeni vodi in vodnim raztopinam, se z njimi impregnirajo ali se v njih namakajo.

Sredstva za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov, imenovana tudi retardanti ali zaviralci gorenja, so sredstva, ki zmanjšujejo gorljivost materiala ali upočasnijo razvoj požara za določen čas v primeru, da pride takšen material v stik z ognjem, pri čemer se material impregnira s takšnim sredstvom z namakanjem v takšnem sredstvu, s škropljenjem ali brizganjem takšnega sredstva na material, s tlačno vakuumsko impregnacijo s takšnim sredstvom in/ali na drug podoben način, kije izbran izmed načinov, kot so poznani in se uporabljajo v stanju tehnike za vnos, vključitev in/ali nanos takšnega sredstva v oziroma na material.

Predmet tega izuma je večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, kije mešanica sestavin in ki vključuje sledeče sestavine:

vodo v utežnem deležu mase vode od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 45.58 utežnih % (v nadaljevanju: ut. %) do 64,50 ut. % vode;

sol natrijev klorid NaCl v utežnem deležu mase soli natrijevega klorida od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 12,30 ut. % do 17,80 ut. % natrijevega klorida;

natrijev hidrogen karbonat NaHCCh oziroma soda bikarbona v utežnem deležu mase natrijevega hidrogen karbonata od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 4,10 ut. % do 5,90 ut. % natrijevega hidrogen karbonata;

vodno raztopino ocetne kisline v utežnem deležu mase vodne raztopine ocetne kisline od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 14,80 ut. % do 36,19 ut. % vodne raztopine ocetne kisline, kjer ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.

V enem izmed izvedbenih primerov po tem izumu je večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov mešanica sestavin in vključuje sledeče sestavine:

vodo v utežnem deležu mase vode od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 45,58 utežnih % do 62,30 ut. %;

sol natrijev klorid NaCl v utežnem deležu mase soli natrijevega klorida od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 12,30 ut. % do 17,07 ut. %;

natrijev hidrogen karbonat NaHCOa v utežnem deležu mase natrijevega hidrogen karbonata od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 4,10 ut. % do 5,69 ut. %;

vodno raztopino ocetne kisline v utežnem deležu mase vodne raztopine ocetne kisline od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 17,80 ut. % do 36,19 ut. % vodne raztopine ocetne kisline, kjer ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.

Navedeni utežni delež posamezne sestavine izražen v % z oznako ut. % od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj v pripravek je delež mase te sestavine v pripravku glede na skupno vsoto mas posameznih sestavin pripravka v času izdelave pripravka in pred mešanjem teh sestavin med seboj v pripravek, to je vsota mas posameznih sestavin pripravka, ko se odmerijo količine posameznih sestavin pripravka za vključitev v pripravek.

Navedeni utežni delež posamezne sestavine izražen v % z oznako ut. % od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj v pripravek se izračuna po sledeči formuli:

ut. % ₌ — _x too %

Mvsp

V tej formuli Ms pomeni maso posamezne sestavine v mešanici sestavin pripravka v času odmere te sestavine in pred mešanjem sestavin pripravka med seboj. Mvsp v tej formuli pomeni skupno vsoto mas posameznih sestavin pripravka, ki je izračunana kot seštevek mas vseh posameznih sestavin pripravka v času izdelave pripravka in pred mešanjem teh sestavin med seboj, to je seštevek mas posameznih sestavin pripravka, kot se odmerijo za vključitev v pripravek po tem izumu.

V smislu tega izuma območje vsebnosti posamezne sestavine v času izdelave pripravka in pred mešanjem teh sestavin med seboj v pripravek, to je, ko se odmerijo količine posameznih sestavin za vključitev v pripravek, izraženo kot območju od in do v pripravku po tem izumu vključuje navedeno vrednost spodnje meje območja in navedeno vrednost zgornje meje območja vsebnosti ter vse vmesne vrednosti vsebnosti posamezne sestavine v tem območju, kjer se vsebnost posamezne sestavine izrazi v ut. %, kot je opisano zgoraj.

Navedena vodna raztopina ocetne kisline ima koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini, merjeno v deležu mase ocetne kisline od celotne mase vodne raztopine ocetne kisline in izraženo v %. V prednostnem izvedbenem primeru ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 15 ut. %.

Navedeno koncentracijo ocetne kisline, izračunano in izraženo kot utežni delež ocetne kisline v % z oznako ut. %, se izračuna po sledeči formuli, kjer Mo pomeni maso ocetne kisline v vodni raztopini ocetne kisline in Mro pomeni celotno maso vodne raztopine ocetne kisline:

ut.%= ^Mo x100% Mro

V smislu tega izuma območje koncentracije vodne raztopine ocetne kisline, izraženo kot območju od in do, vključuje navedeno vrednost spodnje meje območja in navedeno vrednost zgornje meje območja koncentracije vodne raztopine ocetne kisline ter vse vmesne vrednosti koncentracije vodne raztopine ocetne kisline v tem območju, kjer se koncentracijo vodne raztopine ocetne kisline izrazi v ut. % ocetne kisline v vodni raztopini, kot je opisano zgoraj.

V prednostnem izvedbenem primeru je večnamenski pripravek za zaviranje gorenja v smislu tega izuma mešanica sestavin in vključuje sledeče sestavine:

- vodo v količini 1000 ml, sol NaCl v količini 300 g, sodo bikarbono v količini 100 g, in

- vodno raztopino ocetne kisline v količini 400 ml, in vključuje te sestavine v katerem koli večkratniku ali manjkratniku navedenih količin. Navedena vodna raztopina ocetne kisline ima koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini, merjeno v deležu mase ocetne kisline od celotne mase vodne raztopine ocetne kisline in izraženo v %. V prednostnem izvedbenem primeru ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 15 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.

V prednostnem izvedbenem primeru se kot vodo uporabi vodovodno vodo ali vodo iz hidrantov. Alternativno se kot vodo uporabi vodo iz drugih virov, kadar je ta po kakovosti enake čistosti kot vodovodna voda; v tem primeru je to voda iz rek, potokov, jezer in akumulacijskih jezer. V posebnem izvedbenem primeru se kot vodo lahko uporabi tudi morsko vodo, pri čemer se nato v sestavi mešanice ustrezno zniža količina soli NaCl glede na vsebnost te soli v uporabljeni morski vodi.

Morska voda ima običajno utežno koncentracijo NaCl od okoli 3,1 ut. % do okoli 3,8 ut. %, t. j. NaCl od 31 g/kg morske vode do 38 g/kg morske vode.

V prednostnem izvedbenem primeru se kot sol NaCl uporabi morska sol ali kamena sol, ki je jodirana. Sol je izbrana izmed morske soli in kamene soli. Takšna sol je izbrana izmed fino mlete ali grobo mlete soli. Sol je izbrana izmed jodirane ali nejodirane soli. Takšna sol je izbrana izmed morske fino mlete soli, morske grobo mlete soli, kamene fino mlete soli in kamene grobo mlete soli. Za kameno sol na primer izberemo Tuzlansko sol, ki je jodirana fino mleta ali grobo mleta. V alternativnih izvedbah tega izuma kot sol NaCl uporabimo nejodirano sol.

Kot natrijev hidrogen karbonat oz. soda bikarbona NaHCO₃ se izbere soda bikarbona v obliki prahu velikosti delcev 70 pm oz. tako imenovana stopnja 1, v obliki fino grobih delcev velikosti 85 pm oz. tako imenovana stopnja 2 in v obliki grobih delcev velikosti 160 pm.

Kot vodno raztopino ocetne kisline uporabimo vodno raztopino ocetne kisline v utežni koncentraciji od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline ter prednostno v utežni koncentraciji od 9 ut. % do 15 ut. %. Vodno raztopino ocetne kisline izberemo izmed alkoholnega kisa, vinskega kisa, jabolčnega kisa in drugih vrst kisa naravnega izvora, ki imajo koncentracijo ocetne kisline v območju od 9 ut. % do 20 ut. % ter prednostno v območju od 9 ut. % do 15 ut. %.

Kis izberemo izmed vrst kisa, ki so v smislu tega izuma naravnega izvora, med katerimi so:

v inski kis, pridobljen z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije alkohola vina;

- sadni kis, pridobljen z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije plodov sadja, jagodičevja, jabolčnega mošta, alkohola sadnega vina ali alkohola vina iz jagodičevja, med katerimi je prednostno jabolčni kis;

- alkoholni kis, proizveden z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije destiliranega alkohola kmetijskega porekla;

- žitni kis, pridobljen z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije žitnih zrn;

- kis iz tropin, kis iz ječmenovega sladu, kis iz slada, kis iz sirotke.

V alternativnih izvedbenih primerih tega izuma kot vodno raztopino ocetne kisline izberemo alkoholni kis, proizveden industrijsko prednostno z oksidativno fermentacijo etanola, alternativno pa tudi s karbonilacijo metanola, z oksidacijo ogljikovodikov ali z oksidacijo acetaldehida.

Predmet izuma je nadalje postopek izdelave večnamenskega pripravka po tem izumu, ki vključuje sledeče korake:

- prvi korak: mešanje odmerjene količine soli NaCl in sode bikarbone do homogene mešanice obeh sestavin;

- drugi korak: dodaja v prvem koraku pripravljene mešanice soli NaCl in sode bikarbone v odmerjeno količino vode ob stalnem mešanju in mešanje sestavin s hitrostjo mešanja od 100 do 350 obratov na minuto do homogene mešanice navedenih sestavin;

- tretji korak: počasno in postopno dodajanje vodne raztopine ocetne kisline v homogeno mešanico soli NaCl, sode bikarbone in vode ob sprotnem mešanju tako, da se vsako minuto doda enako velik delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije enak 1/8 ali manjšemu deležu celotne količine vodne raztopine ocetne kisline;

- četrti korak: mešanje mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline s hitrostjo mešanja od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, da vsa v mešanici nastajajoča pena popusti in popolnoma izgine;

- peti korak: odstranitev oborine iz mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline.

Odmerjene količine navedenih sestavin v postopku izdelave večnamenskega pripravka odmerimo v količinah po zgoraj navedenem opisu sestavin pripravka po tem izumu.

Celotni postopek izdelave pripravka se izvede pri sobni temperaturi v območju od 15 do °C.

Prvi korak mešanja soli natrijevega klorida in sode bikarbone med seboj se izvede v mešalni napravi, ki je izbrana izmed mešalnih naprav, kot so poznane in kot se v stanju tehnike uporabljajo v kemijski industriji in v gradbeništvu. Med takšnimi mešalnimi napravami s področja gradbeništva so na primer mešalci za beton različnih moči in volumnov. Med primernimi mešalnimi napravami so n. pr. mešalec za beton spletnega trgovca vidaXL s tržno oznako vidaXL in z volumnom mešalnega bobna 63 litrov ter mešalci za beton proizvajalca IMER International SpA kot n. pr. mešalec s tržno oznako IMER Syntesi 140 z volumnom mešalnega bobna 138 litrov, s tržno oznako IMER Syntesi 160 z volumnom mešalnega bobna 160 litrov, mešalec s tržno oznako IMER Syntesi 190 ali s tržno oznako IMER Syntesi 190R z volumnom mešalnega bobna 190 1 ter za večje volumne mešanice mešalce s tržno oznako IMER Syntesi 250 ali s tržno oznako IMER Syntesi 250R z volumnom mešalnega bobna 235 1, s tržno oznako IMER Syntesi 300 z volumnom mešalnega bobna 314 1 ali s tržno oznako IMER Syntesi 3 5 OR z volumnom mešalnega bobna 345 1.

Mešanje sestavin pripravka in izdelavo pripravka v drugem, tretjem in četrtem koraku postopka izdelave pripravka se izvede v mešalni posodi, ki je mešalna kad ali kotel z volumnom od 20 1 do 300 litrov ali po potrebi z večjimi volumni. Med primernimi so kadi in kotli iz odpornih materialov, ki so odporni na korozivne spojine in ki se uporabljajo v kemijski industriji in v gradbeništvu. Takšne kadi in kotli so n. pr. iz polietilena.

Kot mešalnik ali mešalna naprava za mešanje sestavin v drugem, tretjem in četrtem koraku se uporabi električni mešalnik z eno-delnim ali dvo-delnim mešalom. Takšen mešalnik je izbran izmed mešalnikov kot se v stanju tehnike uporabljajo za mešanje barv in lepil, ki ima hitrost mešanja od 0 do 600 obratov/min. Eden izmed takšnih mešalnikov je na primer električni mešalnik z enim mešalom proizvajalca Einhell s trgovsko oznako TC-MX 1200 E z enim mešalom za mešanje viskoznih materialov kot so tekoče barve in laki in za mešanje materialov v obliki prahu kot lepila za ploščice in malta, ki ima moč 1200 W in s številom obratov od 0 do 680 obratov na minuto. Sicer za mešanje lahko uporabimo električne mešalnike z eno-delnim ali dvo-delnim mešalom, kijih izberemo izmed mešalnikov, kot se v stanju tehnike uporabljajo za mešanje barv in lepil in drugih podobnih materialov, ki imajo hitrost mešanja prednostno od 0 do 600 obratov/min ali pa od 0 do 800 obratov oz. vrtljajev na minuto in z močjo od 1200 W do 1600 W, po potrebi pa tudi večje in močnejše mešalne naprave oz. mešalnike. Med takšnimi mešalniki so še mešalniki proizvajalca Einhell, kot na primer mešalnik za barve, lake, lepila in malto s trgovsko oznako ΤΕ-ΜΧ 1600 2 CE z močjo 1600 W in s Številom vrtljajev oz. obratov od 180 do 460 na minuto pri nižji hitrosti in s 300 do 750 obratov oz. vrtljajev na minuto pri višji hitrosti vrtenja mešala.

Ključno v tem postopku je, da se v tretjem koraku vodna raztopina ocetne kisline počasi in postopoma dodaja v mešanico soli, sode bikarbone in vode ter ob stalnem sprotnem mešanju. Pri tem se vodna raztopina ocetne kisline oz. alkoholni kis oz. kis z navedeno koncentracijo ocetne kisline dodaja ob sprotnem mešanju z mešalno napravo tako, da v vsaki minuti mešanici dodamo navedeno vodno raztopino ocetne kisline oz. kis v poljubno velikih delih celotne količine, kjer so ti deli enako veliki in enaki 1/8 ali manjši od 1/8 celotne količine vodne raztopine ocetne kisline oz. alkoholnega kisa oz. kisa.

Ključno v tem postopku je tudi, da se v četrtem koraku mešanje mešanice soli, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline izvaja tako dolgo, da vsa pena, ki nastaja v tej mešanici, popusti in popolnoma izgine.

V petem koraku se iz pripravka odstrani nastalo ali morebitno nastalo oborino, kar se izvede s prelitjem pripravka v drugo posodo.

Pripravek se lahko izdela tudi v manjših količinah. V tem primeru se uporabijo posode z manjšimi volumni in temu ustrezne naprave za mešanje, kot so poznane in kot se v stanju tehnike uporabljajo na področju kemije in kemijske industrije.

Izdelani pripravek je v obliki tekoče mešanice navedenih sestavin, kije izdelan po zgoraj opisanem postopku. Pred embaliranjem se skladišči v cisternah različnih volumnov, ki so prednostno iz materialov, odpornih na korozivne spojine, prednostno iz polietilena. Pripravek se embalira v kante ali plastenke različnih volumnov, ki so tudi iz materialov odpornih na korozivne spojine, prednostno iz polietilena. Pogoji skladiščenja pripravka so enostavni, temperatura skladiščenja lahko variira. Pripravek po tem izumu ne zamrzne pri običajnih nizkih temperaturah od 0 °C do -15 °C.

V kolikor je pri prelitju pripravka v cisterno na dnu posode oborina, oborino pri pretakanju pripravka v cisterno ločimo proč od pripravka ter v cisterno prelijemo samo pripravek brez oborine. Pripravek embaliramo v kante, sode in plastenke, ki so iz plastičnih materialov, prednostno iz polietilena. V kolikor se tekom skladiščenja v cisterni na dnu cisterne posede oborina, oborino pri embaliranju pripravka ločimo proč od pripravka in v embalažo prelijemo samo pripravek brez oborine.

Predmet tega izuma je tudi po tem postopku izdelan večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov.

Nadalje je predmet tega izuma tudi postopek uporabe pripravka.

Pripravek po tem izumu se prednostno uporablja kot sredstvo za preprečevanje in zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed materialov, kateri absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine, in/ali zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine.

Takšni materiali so izbrani izmed lesa, papirja, kartona, lepenke, izmed papirja, lepenke in kartona za izdelavo sveč, izmed materialov, ki vključujejo les, vključno z žagovino in ivemimi ploščami, in izmed materialov, ki vključujejo celulozo. Navedeni les je izbran izmed lesa smreke, macesna, bora, jelke, bukve, javorja, hrasta, jesena, češnje, oreha, jelše, topola, gabra, breze, lipe, vrbe in robinje.

Nadalje so takšni materiali izbrani izmed stiropora, izmed filcev iz volne, iz poliestra, polietra ali polipropilena ter iz drugih podobnih sintetičnih materialov ter izmed pen iz poliuretana, poliestra in polietra in drugih podobnih sintetičnih materialov, pa tudi izmed prevlek za avtomobilske sedeže, ki so bodisi iz naravnih materialov in/ali iz sintetičnih materialov.

Nadalje so takšni materiali izbrani izmed tekstilnih materialov, kateri so sestavljeni iz naravnih vlaken, iz sintetičnih vlaken in/ali iz mešanice teh. Takšni tekstilni materiali so izbrani izmed tekstilnih materialov, kateri so sestavljeni iz bombaža, volne, svile, lanu, konoplje, jute, ramije, viskoze, poliestra, polipropilena, polietilena, poliamida, poliakrilonitrila in/ali iz mešanice teh.

Se nadalje so takšni materiali izbrani izmed naravnega usnja in umetnega usnja.

Navedeni postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov vključuje sledeče korake:

- korake postopka priprave oziroma izdelave večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov, ki so:

prvi korak: mešanje odmerjene količine soli NaCl in sode bikarbone do homogene mešanice obeh sestavin;

drugi korak: dodaja v prvem koraku pripravljene mešanice soli NaCl in sode bikarbone v odmerjeno količino vode ob stalnem mešanju in mešanje sestavin s hitrostjo mešanja od 100 do 350 obratov na minuto do homogene mešanice navedenih sestavin;

tretji korak: počasno in postopno dodajanje vodne raztopine ocetne kisline v homogeno mešanico soli NaCl, sode bikarbone in vode ob sprotnem mešanju tako, da se vsako minuto doda enako velik delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije enak 1/8 ali manjšemu deležu celotne količine vodne raztopine ocetne kisline; četrti korak: mešanje mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline s hitrostjo mešanja od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, da vsa v mešanici nastajajoča pena popusti in popolnoma izgine;

peti korak: odstranitev oborine iz mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline.

- korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom, kjer je material izbran izmed materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine, in

- korak sušenja impregniranega materiala, kjer so materiali izbrani izmed zgoraj navedenih materialov.

Impregnacija materiala z navedenim pripravkom, kjer je material izbran izmed materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine, se izvede z namakanjem materiala v večnamenskem pripravku po tem izumu. Takšno impregniranje se izvede enkrat ali večkrat zaporedoma, pri čemer se med posameznimi ponovitvami korakov takšnega impregniranja z namakanjem izvaja korake sušenja impregniranega materiala.

Impregnacija materiala z namakanjem s pripravkom se izvaja pri temperaturi v območju od 15 °C do 25 °C.

Kadar se pripravek po tem izumu uporablja kot zaviralec gorenja materialov, kot so zgoraj navedeni, in se impregnacijo izvaja z namakanjem, se kose materiala namaka v pripravku po tem izumu za določen čas oziroma tako dolgo, da se material s pripravkom prepoji in impregnira, kar se definira z vsebnostjo pripravka v materialu v utežnih %, ko je material v mokrem stanju, to je ko je odstranjen iz mešanice pripravka tako, da pripravek z materiala odteče.

Vsebnost pripravka po tem izumu v kosu materiala ali v materialu v mokrem stanju materiala, izražena v ut. %, pomeni delež prirastka mase kosa materiala oziroma mase materiala v mokrem stanju zaradi absorpcije pripravka v kos materiala ali v material zaradi namakanja v pripravku ali zaradi drugega načina impregniranja s pripravkom, ki je delež te mase kosa materiala oziroma te mase materiala od mase kosa materiala oziroma mase materiala v suhem stanju in pred začetkom impregnacije kosa materiala oziroma materiala s pripravkom. Ta delež se izrazi v %.

Masa kosa materiala oziroma materiala v suhem stanju pred začetkom impregnacije s pripravkom pomeni maso, ki jo ima kos materiala oziroma ki jo ima material, ko je suh in ne vsebuje oz. ne vključuje pripravka po tem izumu.

Masa kosa materiala oziroma materiala v mokrem stanju pomeni maso, ki jo ima kos materiala oziroma material zaradi absorpcije pripravka takoj po impregniranju s pripravkom, ko se impregniranje zaključi in se sušenje kosa materiala oziroma materiala še ni začelo in ko se v primeru impregnacije z namakanjem kos materiala oziroma material odstrani iz pripravka tako, da pripravek z njega odteče in v kosu materiala oziroma v materialu ostane pripravek, ki seje v material absorbiral.

Navedena vsebnost pripravka v kosu materiala ali v materialu v mokrem stanju materiala po izvedenem impregniranju s pripravkom, izražena v % z oznako ut. %, se izračuna po sledeči formuli:

VpMI ( ut %) = ........X 100 %

Ms

V tej formuli VpMI, izražena v ut. %, pomeni vsebnost pripravka v kosu materiala ali v materialu v mokrem stanju po izvedenem koraku impregniranju s pripravkom in pred začetkom koraka sušenja. MMI pomeni maso kosa materiala ali materiala v mokrem stanju po izvedenem koraku impregniranju s pripravkom in pred začetkom koraka sušenja. MS pomeni maso kosa materiala oziroma materiala v suhem stanju pred začetkom impregnacije s pripravkom, ki jo ima kos materiala oziroma ki jo ima material, ko je suh in ne vsebuje oz. ne vključuje pripravka po tem izumu.

Vsebnost sestavin pripravka po tem izumu v kosu materiala oziroma v materialu v suhem stanju po izvedenem koraku impregnacije s pripravkom in po izvedenem koraku sušenja, izražena v ut. %, pomeni delež prirastka mase kosa materiala oziroma materiala po absorpciji pripravka v kos materiala oziroma v material zaradi impregnacije s pripravkom z namakanjem ali zaradi drugega načina impregniranja in po sledečem sušenju kosa materiala oziroma materiala, ki je delež te mase od mase kosa materiala oziroma materiala v suhem stanju in pred začetkom impregnacije s pripravkom. Ta delež se izrazi v %. Takšen osušen impregniran kos materiala oziroma osušen impregniran material vsebuje oz. vključuje sestavine pripravka, večji del vode pa iz njega izhlapi, zato je njegova masa večja od mase, ki jo ima v suhem stanju pred začetkom impregnacije s pripravkom.

Masa kosa materiala oziroma materiala v suhem stanju po impregnaciji s pripravkom in sušenju pomeni maso, ki jo ima kos materiala oziroma material, ko je osušen po impregniranju s pripravkom, to je kos materiala oziroma material, pri katerem se po koraku impregnirani a s pripravkom izvede še korak sušenja kosa materiala oziroma materiala. Takšen osušen impregniran kos materiala oziroma osušen impregniran material vsebuje oz. vključuje sestavine pripravka, večji del vode pa iz njega izhlapi.

Navedena vsebnost sestavin pripravka v kosu materiala ali v materialu v suhem stanju po izvedenem impregniranju s pripravkom in po izvedenem sušenju kosa materiala oziroma materiala, izražena v % z oznako ut. %, se izračuna po sledeči formuli:

_u (Msis-Ms)

VspSIS (ut. %) = ------------L χ 100 %

Ms

V tej formuli VspSIS, izražena v ut. %, pomeni vsebnost sestavin pripravka v kosu materiala ali v materialu v suhem stanju po izvedenem koraku impregniranju s pripravkom in po izvedenem koraku sušenja kosa materiala oz. materiala. MSIS pomeni maso kosa materiala ali materiala v suhem stanju po izvedenem koraku impregniranju s pripravkom in po izvedenem koraku sušenja. MS pomeni maso kosa materiala oziroma materiala v suhem stanju pred začetkom impregnacije s pripravkom, ki jo ima kos materiala oziroma ki jo ima material, ko je suh in ne vsebuje oz. ne vključuje pripravka po tem izumu.

V alternativnem izvedbenem primeru se material impregnira z dvakratno impregnacijo ali z večkratno impregnacijo s pripravkom po tem izumu, da se vanj vpije čim več pripravka. Med koraki impregnacije se izvaja korake sušenja. S tem se doseže večjo vsebnost pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju in večjo vsebnost sestavin pripravka v impregniranem materialu v suhem stanju po izvedenem impregniranju s pripravkom in sušenju.

Kadar material impregniramo s pripravkom po tem izumu 2-kart in impregniranje izvajamo z namakanjem, postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za zaviranje gorenja materialov vključuje sledeče korake:

- korake postopka izdelave večnamenskega pripravka po tem izumu;

- korak prve impregnacije materiala z navedenim pripravkom z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po prvi impregnaciji,

- korak druge impregnacije materiala z navedenim pripravkom z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po drugi impregnaciji.

Kadar material impregniramo s pripravkom po tem izumu 3-kart in impregniranje izvajamo z namakanjem, postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za zaviranje gorenja materialov vključuje sledeče korake:

- korake postopka izdelave večnamenskega pripravka po tem izumu;

- korak sušenja impregniranega materiala po prvi impregnaciji,

- korak sušenja impregniranega materiala po drugi impregnaciji,

- korak tretje impregnacije materiala z navedenim pripravkom z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po tretji impregnaciji.

Za vsak korak impregnacije materiala z namakanjem uporabimo pripravek po tem izumu, v katerem materialov še nismo namakali.

V primeru večkratnega impregniranja materiala po tem izumu, vključuje zgoraj opisani postopek več zaporednih korakov impregniranja in sušenja po impregniranju.

Navedeno namakanje se izvaja v kadeh, bazenih in drugih podobnih posodah, v katerih je pripravek po tem izumu. Namakanje se izvede v enem koraku namakanja ali pa se večkrat ponovi za čim boljšo impregnacijo materiala s pripravkom, pri čemer se med koraki namakanja izvaja korake sušenja materiala.

Kadar se tako impregnira material, kije les, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregnirani les takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je les odstranjen iz pripravka tako, da z njega odteče pripravek, kar je tako imenovani les v mokrem stanj in ta les v mokrem stanju vključuje od 6 ut. % do 15 ut. % pripravka, ter da tako impregnirani les v suhem stanju, ko je les osušen po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 2 ut. % do 8 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirani les.

V enem izmed izvedbenih primerov se les namaka v pripravku po tem izumu 60 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se les namaka dvakrat po 60 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je iverna plošča, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregnirana iverna plošča takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je iverna plošča odstranjena iz pripravka tako, da z nje odteče pripravek, kar je tako imenovana iverna plošča v mokrem stanju in ta iverna plošča v mokrem stanju vključuje od 2 ut. % do 8 ut. % pripravka, ter da tako impregnirana iverna plošča v suhem stanju, ko je osušena po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 0,5 ut. % do 4 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirana iverna plošča.

V enem izmed izvedbenih primerov se ivema plošča namaka v pripravku po tem izumu za čas od 60 minut do 120 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju.

Alternativno se ivema plošča namaka dvakrat po 60 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je karton za izdelavo sveč, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregniran karton za izdelavo sveč, ki v običajno v obliki tulcev oziroma valjev, takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je karton za izdelavo sveč odstranjen iz pripravka tako, da z njega pripravek odteče, kar je tako imenovani karton za izdelavo sveč v mokrem stanju in ta karton za izdelavo sveč v mokrem stanju vključuje od 90 ut. % do 120 ut. % pripravka, ter da tako impregnirani karton za izdelavo sveč v suhem stanju, ko je osušen po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 10 ut. % do 40 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirani karton za izdelavo sveč.

V enem izmed izvedbenih primerov se karton za izdelavo sveč namaka v pripravku po tem izumu 30 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se karton za izdelavo sveč namaka dvakrat po 30 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Na podoben način se namakajo druge vrste papirja, lepenke in kartona, kjer se čas impregniranja izbere glede na želeno vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Ponovitev korakov impregniranja in sušenja se izvede glede na želeno večjo vsebnost sestavin pripravka v impregniranem materialu v suhem stanju po izvedenem impregniranju s pripravkom in sušenju.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je stiropor, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregniran stiropor takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je stiropor odstranjen iz pripravka tako, da z njega pripravek odteče, kar je tako imenovani stiropor v mokrem stanju in ta stiropor v mokrem stanju vključuje od 80 ut. % do 110 ut. % pripravka, ter da tako impregnirani stiropor v suhem stanju, ko je osušen po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 20 ut. % do 60 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirani stiropor.

V enem izmed izvedbenih primerov se stiropor namaka v pripravku po tem izumu za čas od 30 minut do 60 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se stiropor namaka dvakrat po 30 minut do 60 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je file iz poliestra, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregniran file iz poliestra takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je file iz poliestra odstranjen iz pripravka tako, da z njega pripravek odteče, kar je tako imenovani file iz poliestra v mokrem stanju, ki v mokrem stanju vključuje od 450 ut. % do 650 ut. % pripravka, ter da tako impregnirani file iz poliestra v suhem stanju, ko je osušen po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 25 ut. % do 80 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirani file iz poliestra.

V enem izmed izvedbenih primerov se file iz poliestra namaka v pripravku po tem izumu 30 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se takšen file namaka dvakrat po 30 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je pena iz poliuretana, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregnirana pena iz poliuretana takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je pena odstranjena iz pripravka tako, da z nje pripravek odteče, kar je tako imenovana pena iz poliuretana v mokrem stanju, ki vključuje od 300 ut. % do 500 ut. % pripravka, ter da tako impregnirana pena iz poliuretana v suhem stanju, ko je osušena po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 20 ut. % do 90 ut.

% sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirana pena iz poliuretana.

V enem izmed izvedbenih primerov se pena iz poliuretana namaka v pripravku po tem izumu 30 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se takšna pena namaka dvakrat po 30 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Kadar se z namakanjem v pripravku po tem izumu impregnira material, ki je tkanina iz bombaža, se pri enkratni impregnaciji z namakanjem to namakanje izvaja tako dolgo, da tako impregnirana tkanina iz bombaža takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku, ko je tkanina odstranjena iz pripravka tako, da z nje pripravek odteče, kar je tako imenovana tkanina iz bombaža v mokrem stanju, ki vključuje od 150 ut. % do 250 ut. % pripravka, ter da tako impregnirana tkanina iz bombaža v suhem stanju, ko je osušena po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 5 ut. % do 30 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirana tkanina iz bombaža.

V enem izmed izvedbenih primerov se tkanina iz bombaža namaka v pripravku po tem izumu 30 minut, v drugih alternativnih izvedbah pa poljubno dlje odvisno od želene vsebnosti pripravka v impregniranem materialu v mokrem stanju. Alternativno se takšna tkanina iz bombaža namaka dvakrat po 30 minut ali dlje in se vmes izvede korak sušenja.

Alternativno se impregnacija materiala z navedenim pripravkom izvede s tlačno vakuumsko impregnacijo.

Se nadalje se impregnacija materiala z navedenim pripravkom izvede z brizganjem ali škropljenjem večnamenskega pripravka na material. Tlak brizganja oziroma škropljenja je pri tem v območju od okoli 1 bara do 8 barov. To se lahko izvede tako pri vseh zgoraj navedenih materialih, najbolj prednostno pa pri žagovini. Takšno impregniranje se izvede enkrat ali večkrat zaporedoma, pri čemer se med posameznimi ponovitvami korakov takšnega impregniranja z brizganjem ali škropljenjem izvaja sušenje impregniranega materiala. Brizganje oz. škropljenje pripravka se izvede z brizgalnimi napravami ali škropilnicami, ki so izbrane izmed brizgalnih naprav in škropilnic, kot se uporabljajo v gradbeništvu, zidarstvu, slikopleskarstvu, fasaderstvu, vinogradništvi in kmetijstvu. Naprave za škropljenje in brizganje so na primer izbrane izmed ročnih brizgalnih pištol, nahrbtnih škropilnic ter samohodnih škropilnic. Izbira je odvisna tudi od velikosti kosov materiala, ki se tako impregnira.

Tekstilni materiali, papir, lepenka in karton ter les se impregnirajo z namakanjem v pripravku ali z brizganjem oziroma škropljenem pripravka na material.

Kadar material impregniramo s pripravkom po tem izumu s škropljenjem s pripravkom, postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za zaviranje gorenja materialov vključuje sledeče korake:

- korake postopka izdelave večnamenskega pripravka po tem izumu;

- korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom s škropljenjem, - korak sušenja impregniranega materiala.

V primeru večkratnega impregnirani a materiala s škropljenjem s pripravkom po tem izumu, vključuje zgoraj opisani postopek več zaporednih korakov impregniranja s škropljenjem in sušenja po impregniranju.

Kadar se z brizganjem ali škropljenjem s pripravkom po tem izumu impregnira material, kije žagovina, se pri enkratni impregnaciji z brizganjem oz. škropljenjem to izvaja tako dolgo, da tako impregnirana žagovina takoj po izvedenem koraku impregnacije z brizganjem ali škropljenjem z navedenim pripravkom, ko se brizganje/škropljenje preneha in je žagovina v tako imenovanem mokrem stanju in ko še ni osušena, žagovina v mokrem stanju vključuje od 10 ut. % do 30 ut. % pripravka, ter da tako impregnirana žagovina v suhem stanju, ko je osušena po izvedenem koraku sušenja, vključuje od 5 ut. % do 20 ut. % sestavin pripravka. Predmet tega izuma je tudi po tem postopku impregnirana žagovina.

Alternativno se pripravek nanese na površino navedenih materialov s čopičem, valjčkom ali gobico. Takšen nanos pripravka na material se izvede enkrat ali večkrat zaporedoma, pri čemer se med posameznimi ponovitvami korakov takšnega nanosa pripravka izvaja sušenje materiala. Alternativno se kose materiala premaže s pripravkom po tem izumu z večkratno ponovitvijo premaza, kjer se pripravek na material nanaša s čopičem, z valjčkom ali z gobico

Po obdelavi s pripravkom se impregnirane kose materiala posuši bodisi prosto na zraku ali v sušilnicah.

Navedeni korak sušenja se izvede bodisi s sušenjem na zraku pri temperaturi v območju od 20 °C do 25 °C ter pri relativni vlažnosti zraka v območju od 15 % do 30 %. Takšno sušenje se izvaja tako dolgo, da se material osuši in/ali da se doseže vsebnost sestavin pripravka v impregniranem materialu v suhem stanju, ki se definira kot utežni delež sestavin pripravka v ut. % v kosu impregniranega materiala glede na celotno maso kosa suhega kosa materiala pred začetkom impregnacije.

Alternativno se sušenje izvaja zunaj na zraku ob primernih vremenskih pogojih brez padavin, kjer se lažji in tanjši materiali, ki so impregnirani s pripravkom, posušijo že v enem dnevu, debelejši in večji kosi materialov pa v več dneh in večji kosi lesa celo v več tednih, kot n. pr. v od 6 do 10 tednih.

Korak sušenja kosov materialov manjših dimenzij in mas se izvede tudi na grelnih telesih z vmesnim obračanjem, kot na primer na radiatorjih, kar se izvaja tako dolgo, da se doseže vsebnost sestavin pripravka v suhem stanju materiala, ki se definira z vsebnostjo sestavin pripravka v utežnem deležu v % glede na maso kosa materiala pred začetkom postopka impregnacije oz. tako imenovano maso izhodiščnega materiala.

Korak sušenja impregniranega materiala se izvaja tudi v posebnih sušilnicah ali sušilnih komorah, ki so izbrane izmed sušilnic in sušilnih komor, kot so poznane in kot se uporabljajo v stanju tehnike v lesni industriji, tekstilni industriji in v kemijski industriji, kjer se impregnirani material suši pod kontroliranimi pogoji sušenja z nastavitvijo temperature sušenja, hitrost pretoka zraka in vlažnosti zraka v sušilnici. Sušilnice so izbrane med drugim izmed sušilnic, kot so poznane in kot se uporabljajo v stanju tehnike, med katerimi so tudi kontejnerske sušilnice in kondenzacijske sušilnice.

V nadaljnjem izvedbenem primeru po tem izumu se pripravek po tem izumu uporablja za gašenje požarov, kjer gorijo materiali kot so les, papir in krpe. V primeru ko navedeni materiali gorijo, se pripravek po tem izumu s škropilnico s tlakom brizganja od 1 bara do 8 barov škropi na goreči material lesa, papirja in krp.

Postopek uporabe pripravka po izumu kot zaviralca gorenja lesa s postopkom nanosa pripravka s čopičem ali valjčkom na površino kosa lesa v enem izmed izvedbenih primerov obsega sledeče korake:

a) suhi kos lesa se namesti na stojalo tako, daje v vodoravni legi;

b) suhi kos lesa se po zgornji strani in ob straneh premaže s pripravkom tako, da se pripravek na kos lesa nanaša s čopičem ali z valjčkom, ter se počaka od 5 do 10 minut ali daljši čas, da premazane stranice lesa vpijejo pripravek;

c) na zgornji in stranskih straneh premazani kos lesa se na stojalu obme naokoli v vodoravno lego tako, daje zgoraj še ne-premazana stranica kosa lesa;

d) s pripravkom se premaže še ne-premazana stranica kosa lesa in stranske stranice tako, da se pripravek na kos lesa nanaša s čopičem ali z valjčkom, ter se počaka od 5 do 10 minut ali daljši čas, da premazane stranice kosa lesa vpijejo pripravek.

Po potrebi se postopek nanosa pripravka s čopičem ali valjčkom na površino kosa lesa ponovi zaporedoma enkrat, dvakrat, trikrat ali večkrat.

Postopek uporabe pripravka po izumu kot zaviralca gorenja lesa s postopkom nanosa pripravka z brizganjem na površino lesa v enem izmed izvedbenih primerov obsega sledeče korake:

a) suhi kos lesa se namesti na stojalo tako, daje v vodoravni legi;

b) na zgornjo stran in na stranske stranice kosa lesa se z brizgalno ali škropilno napravo nabrizga pripravek ter se počaka od 5 do 10 minut ali daljši čas, da stranice lesa vpijejo pripravek;

c) kos lesa z nanesenim pripravkom na zgornji in stranskih straneh se na stojalu obrne naokoli v vodoravno lego tako, daje zgoraj stranica kosa lesa, na katero pripravek še ni bil nanešen;

d) pripravek se z brizgalno ali škropilno napravo nabrizga še na stranico kosa lesa, na katero še ni bil nanešen, in na stranske stranice kosa lesa ter se počaka od 5 do 10 minut ali daljši čas, da te stranice kosa lesa vpijejo pripravek.

Po potrebi se postopek nanosa pripravka z brizganjem na površino lesa ponovi zaporedoma enkrat, dvakrat, trikrat ali večkrat.

Po potrebi se kosi lesa, na katere je bil pripravek nanešen s premazom s čopičem ali valjčkom ali z brizganjem sušijo še v sušilni napravi ali pa na zraku.

Tako pripravljene materiale, ki so vključevali pripravek po tem izumu, smo testirali, kako reagirajo ob izpostavljenosti plamenu oziroma ognju.

Materiale, kot so bili les smreke, ivema plošča, žagovina smreke, stiropor, karton za izdelavo sveč, file iz poliestra, poliuretanska pena in tkanina iz bombaža, smo s pripravkom po tem izumu, konkretno s pripravkom Pl po Izvedbenem primeru 1. impregnirali in posušili ter jih nato testirali z izpostavitvijo plamenu po postopku, kot je opisan v Izvedbenem primeru 5.

Za namen testa gorljivosti smo uporabili posebno stojalo, kije imelo spodaj stranico z nameščenima dvema enakima svečama s temperaturo plamena 354,5 °C ob bazi plamena in s temperaturo 590 °C ob vrhu plamena. V zgornjem delu stojala je bila prečnik za namestitev in vpetje dveh vzorcev enakega materiala in enakih dimenzij, kjer je bil eden od vzorcev impregniran s pripravkom po tem izumu in drugi brez impregnacije s pripravkom. Vzorca sta bila nameščena v vertikalni legi za test gorljivosti vzorcev z obešenjem na stojalu, kjer je spodnji rob vsakega vzorca segal do vrha 3 cm visokega plamena sveče tako, daje bil v stiku z njim in direktno izpostavljen plamenu goreče sveče in da je 5 mm zgornjega dela plamena segalo v spodnji rob vzorca.

Obe sveči smo istočasno prižgali in nato z uro štoparico merili čas do začetka vžiga vzorca materiala oziroma do začetka tlenja oz. oglenenja vzorca materiala in do pojava drugih sprememb na vzorcu materiala tekom trajajoče izpostavljenosti plamenu sveče.

Test gorljivosti žagovine smo izvedli na drug način, in sicer tako, da smo žagovino izpostavili direktno plamenu s temperaturo 200 °C, za kar smo uporabili ročni gorilnik, kot je opisano v Izvedbenem primeru 5. Pri tem smo plamen usmerili direktno v stik z žagovino, tako daje plamen segal za 5 mm v žagovino.

Izvedeni testi gorljivosti po Izvedbenem primeru 5 na navedenih materialih lesa smreke, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, žagovine smreke, tkanine iz bombaža ter tudi na stiroporu, poliuretanski peni in filcu iz poliestra kažejo, da pripravek po tem izumu zavira gorenje teh materialov, kadar so impregnirani s tem pripravkom in pridejo v stik s plamenom. Tako impregnirani materiali se ob stiku s plamenom in v določenem času trajanja tega stika s plamenom niso vneli in niso zagoreli. Za razliko od materialov, impregniranih s pripravkom po tem izumu, so se v tem testu gorljivosti enaki materiali brez impregniranosti s pripravkom ob stiku s plamenom vneli in so začeli goreti.

V Izvedbenem primeru 5 izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev materialov in s pripravkom po tem izumu impregniranih vzorcev materialov so pokazali, da v primerjavi z neimpregniranimi vzorci, ki so ob in po stiku s plamenom temperature 590 °C zagoreli, vzorci lesa smreke, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, žagovine smreke in tkanine iz bombaža, ki so bili impregnirani s pripravkom po tem izumu, v času do 5 minut od začetka stika s plamenom niso zagoreli in se na njih ni razvil ogenj, ampak so bolj ali manj ogleneli v obliki črnega roba, ki seje na vzorcu tvoril pri stiku s plamenom in se je ob nadaljnjem stiku s plamenom širil navzgor po vzorcu. To kaže na to, da pripravek po tem izumu preprečuje in zavira gorenje navedenih materialov.

Tako izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev stiropora in s pripravkom po tem izumu impregniranih vzorcev stiropora so pokazali, da seje neimpregnirani vzorec stiropora ob stiku s plamenom temperature 590 °C takoj vnel in da so ognjene kapljice stiropora začele odpadati proč, medtem ko je 30 sekund od začetka stika s plamenom s pripravkom impregnirani vzorec stiropora začel ogleneti in se taliti, vendar se impregnirani vzorec ni vnel in ni zagorel ter da se je pri njem ob nadaljnjem stiku s plamenom do 2. minute od začetka stika s plamenom zogleneli del širil navzgor in se je stiropor nadalje talil s spremljajočim odpadanjem kapljic taline.

V primeru poliuretanske pene so tako izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev in s pripravkom po tem izumu impregniranih vzorcev poliuretanske pene pokazali, daje neimpregnirani vzorec poliuretanske pene v času 15 sekund od začetka stika s plamenom temperature 590 °C močno zagorel, medtem ko je s pripravkom impregnirani vzorec poliuretanske pene pri 2. minuti od začetka stika s plamenom začel ogleneti in tleti in se dimiti, kjer seje pena ob plamenu spreminjala v kapljice, ki so odpadale proč od vzorca, vendar se ogenj ni razvil.

Tako izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev in s pripravkom po tem izumu impregniranih vzorcev filca iz poliestra so pokazali, da seje neimpregnirani vzorec filca iz poliestra v času 18 sekund od začetka stika s plamenom temperature 590 °C začel taliti in seje pri 38. sekundi močno vnel in zagorel, medtem ko je s pripravkom impregnirani vzorec filca iz poliestra pri 3. minuti od začetka stika s plamenom začel ogleneti in je pri 4. minuti začel tleti ob plamenu, pri čemer seje tleči del širil navzgor, in je pri 5. minuti zogleneli tleči del odpadal proč od vzorca. Pri tem se ogenj ni razvil.

Pripravek po tem izumu smo testirali tudi glede vpliva na gorljivost lesa, kot je opisano v Izvedbenem primeru 6. Za impregnacijo smo uporabili pripravek Pl po Izvedbenem primeru 1. Za testiranje smo pripravili kose lesa smreke, ki smo jih impregnirali s pripravkom Pl, za primerjavo z njimi smo pripravili tudi primerljive vzorce kosov lesa smreke, kijih nismo impregnirali.

Lesene kose, impregnirane s pripravkom po tem izumu dvakrat ali trikrat ter neimpregnirane, smo testirali po standardu ISO 5660-1:2015 za namen ugotavljanja hitrosti sproščanja toplote z metodo stožčastega kalorimetra in ugotavljanja hitrosti sproščanja dima. Po tem postopku smo testirali vzorce kosov lesa, ki so bili impregnirani s pripravkom po tem izumu.

Rezultati tega testa so pokazali, da se je neimpregnirani vzorec lesa smreke vžgal v času 17 s od začetka stika s plamenom ter s pripravkom Pl impregnirani vzorci lesa v času od 22 s do 27 s. To kaže, da pripravek Pl v vzorcih lesa smreke nekoliko podaljša čas do vžiga vzorca lesa pri stiku s plamenom.

Pri neimpregniranem vzorcu lesa smreke je bila izmerjena višja maksimalna hitrost sproščanja toplote v višini 186,15 kW/m² kot pri impregniranih vzorcih lesa smreke, kjer so se vrednosti maksimalne hitrosti sproščanja toplote gibale v območju od 136,77 kW/m²do 156,62 kW/m². Izmerjeni čas do maksimalne hitrosti sproščanja toplote je bil pri impregniranen vzorcu 25 s in enak kot pri 3-krat impregniranih vzorcih, medtem kot je pri 2-krat impregniranih vzorcih znašal 30 s.

Izvedene meritve kažejo na to, da pripravek Pl v vzorcih lesa smreke v primerjavi z vzorci lesa smreke brez tega pripravka zniža maksimalno hitrost sproščanja toplote, vendar ne vpliva na čas do razvoja te maksimalne hitrosti, in da pripravek Pl nekoliko zniža čas do vžiga vzorca lesa smreke pri stiku s plamenom, kar skupaj pripomore k nižji gorljivosti in zakasnelemu vžigu lesa smreke, kadar je ta impregniran s pripravkom Pl po tem izumu.

Pri testiranju pripravka po tem izumu glede učinkovanja proti lesnim škodljivcem, med katerimi so lesni insekti/žuželke in njihove ličinke kot na primer hrošček navadni trdoglav (Anobium punctatum) in njegove ličinke, hrošček hišni kozliček (Hylotrupes bajulus) in njegove ličinke, hrošček navadni parketar (Lyctus linearis) in njegove ličinke ter hrošček kapucinec (Bostricus capucinus) in njegove ličinke, smo ugotovili, da vzorci lesa, ki so bili impregnirani s pripravkom po tem izumu, odvračajo proč od lesa te lesne insekte in njihove ličinke.

Navedeni postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu, to je večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov, za odvračanje navedenih lesnih škodljivcev proč od lesa vključuje sledeče korake:

tretji korak: počasno in postopno dodajanje vodne raztopine ocetne kisline v homogeno mešanico soli NaCl, sode bikarbone in vode ob sprotnem mešanju tako, da se vsako minuto doda enako velik delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije enak 1/8 ali manjšemu deležu celotne količine vodne raztopine ocetne kisline; četrti korak: mešanje mešanice soli NaCl, sode bikarbone. vode in vodne raztopine ocetne kisline s hitrostjo mešanja od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, da vsa v mešanici nastajajoča pena popusti in popolnoma izgine;

- korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom, kjer je material izbran izmed materialov, kije les in je izbran izmed lesa smreke, macesna, bora, jelke, bukve, javorja, hrasta, jesena, češnje, oreha, jelše, topola, gabra, breze, lipe, vrbe, robinje, in

- korak sušenja impregniranega materiala.

Po tem postopku impregnirani les odvrača lesne insekte in/ali njihove ličinke, ki so izbrani izmed insektov, med katerimi so hrošček navadni trdoglav (Anobium punctatum) in njegove ličinke, hrošček hišni kozliček (Hylotrupes bajulus) in njegove ličinke, hrošček navadni parketar (Lyctus linearis) in njegove ličinke ter hrošček kapucinec (Bostricus capucinus) in njegove ličinke.

Zato je nadaljnji predmet tega izuma tudi postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za odvračanje navedenih lesnih škodljivcev in za odvračanje teh lesnih škodljivcev proč od lesa.

Pri politju pripravka po tem izumu na rastline na trati smo ugotovili, da so listi rastlin po nekaj dneh brez dežja začeli veneti in rumeneti ter so se v nekaj tednih po tem posušili. Zato smo pripravek po tem izumu poškropili na liste trave zeleni muhvič oz. muhič in sivozeleni muhič, ter na liste trav kosterbe, srakonje in latovke ter po trikratnem škropljenju listov rastlin teh trav v zaporedju dveh dni ob dneh brez dežja po šestih dneh od prvega škropljenja ugotovili, da pripravek zavira rast teh trav ter povzroči venenje in posušitev njihovih listov. Podobno smo preizkusili pripravek po tem izumu tudi na drugih rastlinah, kot so detelje, in sicer bela detelja, rumena in rdeča detelja, tropotec tako širokolistni kot ozkolistni, trobentice, vijolice in navadne zvezdice kot tudi druge podobne travniške rastline. Pripravek smo poškropili po listih in steblih teh rastlin. Ugotovili smo. da pripravek zavira rast teh rastlin in po več zaporednih nanosih v zaporednih dneh s presledki povzroči posušitev listov in stebel teh rastlin. S tem smo ugotovili, da pripravek po tem izumu lahko deluje tudi kot neselektivni zaviralec rasti ozkolistnih in širokolistnih plevelov ter drugih rastlin. Zato se ga aplicira le na liste in stebla tistih rastlin, katerih rast želimo ustaviti, to je prednostno za zaviranje rasti plevelov, prednostno ozkolistnih in širokolistnih plevelov. Na podlagi teh ugotovitev in poskusov je predmet tega izuma tudi uporaba oziroma postopek uporabe pripravka po tem izumu za zaviranje rasti plevelov, prednostno širokolistnih in ozkolistnih plevelov z direktnim nanosom pripravka na liste plevelov.

Postopek uporabe pripravka po tem izumu za zaviranje rasti plevelov, ki vključuje nanos pripravka na liste in stebla rastlin plevelov, kjer so to prednostno ozkolistni in širokolistni pleveli. Takšni ozkolistni pleveli so izbrani iz skupine, ki med drugim vključuje zeleni muhvič (lastinsko Setaria viridis), sivozeleni muhvič (Setaria glauca), kosterbo (Echinochloa crus-galli), enoletno latovko (Poa annua), krvavo slakonjo ((Digitaria sanguinalis). Takšni širokolistni pleveli so izbrani iz skupine, ki jo med drugim sestavljajo bela detelja, rumena detelja, rdeča detelja, ozkolistni tropotec, širokolistni tropotec, regrat, poljski mak, navadna zvezdica, vijolice, njivske spominčice, trobentice.

Takšen postopek obsega škropljenje ali brizganje pripravka na liste in stebla rastlin navedenih plevelov ter vključuje nanos pripravka po izumu na liste in stebla ozkolistnega ali širokolistnega plevela z brizganjem ali škropljenjem, ko ni dežja in drugih padavin, kjer se nanos izvede enkrat ali zaporedoma dvakrat ali zaporedoma trikrat v razmaku 2 ali 3 dni.

V enem izmed izvedbenih primerov postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu, to je večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov, za zaviranje rasti ozkolistnih in širokolistnih plevelov vključuje sledeče korake:

- prvi korak brizganja ali škropljenja navedenega večnamenskega pripravka na liste in stebla ozkolistnih in širokolistnih plevelov,

- drugi korak delovanja večnamenskega pripravka na liste in stebla ozkolistnih in širokolistnih plevelov,

- kjer se prvi in drugi korak po potrebi enkrat, dvakrat ali večkrat ponovita v zaporednih dneh in/ali v zaporednih dneh z vmesnim presledkom enega, dveh ali treh dni, kar povzroči rumenenje in osušitev listov in stebel navedenega plevela in s tem zavira rast ozkolistnih in širokolistnih plevelov.

Prednostno je navedeni širokolistni plevel izbran izmed plevelov, med katerimi so bela detelja, rumena detelja, rdeča detelja, ozkolistni tropotec, širokolistni tropotec, regrat, poljski mak, navadna zvezdica, vijolice, njivske spominčice, trobentice.

Prednostno je navedeni ozkolistni plevel izbran izmed plevelov, med katerimi so zeleni muhvič (lastinsko Setaria viridis), sivozeleni muhvič (Setaria glauca), kosterba (Echinochloa crus-galli), enoletna latovka (Poa annua) in krvava slakonja ((Digitaria sanguinalis).

V najbolj prednostnem izvedbenem primeru uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za zaviranje rasti ozkolistnih in širokolistnih plevelov se pripravek po tem izumu brizga oz. škropi na liste in stebla navedenega plevela, ki raste v špranjah med tlakovci, med robniki, med asfaltiranimi in/ali na drug način grajenimi in/ali skonstruiranimi površinami.

Zato je nadaljnji predmet tega izuma tudi postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu za zaviranje rasti ozkolistnih in širokolistnih plevelov.

Pri uporabi pripravka po tem izumu na keramičnih ploščicah smo ugotovili, da se po nanosu kapljic pripravka s škropljenjem na površino keramičnih ploščic, ki se nekaj časa pustijo delovati na površino ploščic, prednostno od 5 do 10 min, in se jih po tem času obriše s krpo, enostavno odstrani prah in vodni kamen. Zato smo pripravek uporabili še za čiščenje in ugotovili, da odstranjuje osušen vodni kamen in prah.

Na osnovi teh poskusov je predmet tega izuma tudi uporaba oziroma postopek uporabe pripravka po tem izumu za čiščenje keramičnih površin in keramičnih ploščič. Postopek uporabe pripravka po tem izumu za čiščenje keramičnih ploščič obsega nanos pripravka po tem izumu na površino keramičnih ploščič z brizganjem ali škropljenjem, delovanjem pripravka na to površino za čas od 5 do 10 min in brisanje površine keramičnih ploščic s krpo.

V enem izmed izvedbenih primerov uporabe pripravka po tem izumu, to je večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov kot čistila v gospodinjstvu, takšen postopek vključuje:

- prvi korak brizganja navedenega večnamenskega pripravka na glazurno površino keramičnih ploščic in/ali na površine materialov iz plastičnih mas, kjer so plastične mase izbrane izmed polipropilena, polietilena, polistirena, polietilentereftalata in polivinilklorida;

- drugi korak delovanja večnamenskega pripravka na navedeno površino keramičnih ploščic in/ali površino materialov iz plastičnih mas tako dolgo, da se na navedeni površini osušen vodni kamen raztopi in odstopi proč od navedene površine in/ali da od navedene površine odstopi proč prah,

- tretji korak brisanja pripravka po navedeni površini keramičnih ploščic in/ali površini materialov iz plastičnih materialov in brisanje pripravka z navedene površine proč, da se z navedene površine odstrani vodni kamen in/ali prah.

Zato je nadaljnji predmet tega izuma tudi postopek uporabe večnamenskega pripravka po tem izumu kot čistila v gospodinjstvu, in prednostno za odstranjevanje vodnega kamna s keramičnih površin in s površin materialov iz plastičnih mas.

Izvedbeni primeri

Izvedbeni primer 1: Sestava in postopek izdelave pripravka Pl po tem izumu

Pripravek Pl smo izdelali s sledečo sestavo:

Sestavina	Količina v litrih (1) ali kilogramih (kg)
voda	1001
sol NaCl (jodirana fino mleta kamena sol)	30 kg
soda bikarbona NaHCOs	10 kg
alkoholni kis z 9 ut. % do 15 ut. % ocetne kisline	401

Kot sol NaCl smo uporabili jodirano fino mleto kameno sol s tržno oznako Tuzlanska sol.

Pripravek z navedeno sestavo smo izdelali po sledečem postopku:

- prvi korak: odmerjeno količino soli NaCl in sode bikarbone smo mešali do homogene mešanice obeh sestavin;

- drugi korak: mešanico soli NaCl in sode bikarbone, pripravljeno v prvem koraku, smo dodali v odmerjeno količino vode ob stalnem mešanju in vse te sestavine nato mešali s hitrostjo mešanja od 100 do 350 obratov na minuto do homogene mešanice navedenih sestavin;

tretji korak: vodno raztopino ocetne kisline smo počasi in postopno dodajali v homogeno mešanico soli NaCl, sode bikarbone in vode ob sprotnem mešanju tako, da smo vsako minuto dodali enako velik delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije enak 1/8 ali manjšemu deležu celotne količine vodne raztopine ocetne kisline;

četrti korak: mešanico soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline smo mešali s hitrostjo mešanja od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, daje vsa v mešanici nastajajoča pena popustila in popolnoma izginila;

peti korak: iz mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline smo odstranili oborino.

Najprej smo natehtali sol NaCl v količini po zgoraj navedeni recepturi in jo stresli v mešalno napravo. Nato smo natehtali sodo bikarbono v količini po zgoraj navedeni recepturi in jo stresli v mešalno napravo. Za mešanje smo uporabili mešalno napravo, za katero smo glede na volumen mešanice izbrali mešalec za beton proizvajalca spletnega trgovca vidaXL s tržno oznako vidaXL in z volumnom mešalnega bobna 63 litrov.

V prvem koraku smo odmerjeno količino soli NaCl in sode bikarbone v mešalni napravi mešali tako dolgo, da sta se obe sestavini med seboj enakomerno pomešali in da je nastala homogena mešanica obeh sestavin oziroma do homogene mešanice teh sestavin.

Alternativno lahko za to mešanje uporabimo tudi katero koli drugo mešalno napravo, izbrano izmed mešalnih naprav glede na velikost volumna mešanice, kot so poznane in kot se v stanju tehnike uporabljajo v gradbeništvu in na področju kemijske industrije. Med takšnimi mešalnimi napravami v gradbeništvu so na primer mešalci za beton različnih moči in volumnov. Med primernimi mešalnimi napravami so n. pr. mešalci proizvajalca IMER International SpA kot n. pr. mešalec s tržno oznako IMER Syntesi 140 z volumnom mešalnega bobna 138 litrov, s tržno oznako IMER Syntesi 160 z volumnom mešalnega bobna 160 litrov, mešalec s tržno oznako IMER Syntesi 190 ali s tržno oznako IMER Syntesi 190R z volumnom mešalnega bobna 190 1 ter za večje volumne mešanice mešalce s tržno oznako IMER Syntesi 250 ali s tržno oznako IMER Syntesi 250R z volumnom mešalnega bobna 235 1, s tržno oznako IMER Syntesi 300 z volumnom mešalnega bobna 314 1 ali s tržno oznako IMER Syntesi 3 5 OR z volumnom mešalnega bobna 345 1.

V drugem koraku smo homogeno mešanico soli NaCl in sode bikarbone, pripravljeno v prvem koraku, dodali v odmerjeno količino vodo po zgoraj navedeni recepturi. Pri tej dodaji smo mešanico soli, sode bikarbone in vode stalno mešali in nato nadaljevali z mešanjem s hitrostjo 100 do 350 obratov na minuto. Mešanje smo izvajali tako dolgo, da smo dobili homogeno mešanice soli, sode bikarbone in vode.

Vse to smo izvajali v mešalni posodi, za katero smo vzeli mešalno kad, na katero smo namestili mešalno napravo z enim mešalom. Kot vodo smo uporabili vodo iz vodovodne napeljave. Mešanje smo izvedli z mešalno napravo pri hitrosti od 100 do 350 obratov na minuto in v tem izvedbenem primeru v času okoli od 20 min do 30 min dobili homogeno mešanico vseh navedenih sestavin. Sicer mešanje izvajamo tako dolgo, da dobimo enakomerno oz. homogeno mešanico soli, sode bikarbone in vode.

Za mešalno kad smo izbrali kad iz polietilena. Uporabili smo mešalno kad z volumnom 200 1. Prednostno za mešalno kad izberemo kadi in kotle iz odpornih materialov, ki so odporni na korozivne spojine in ki se uporabljajo v kemijski industriji in v gradbeništvu. Takšne kadi in kotli so iz polietilena.

Za mešanje sestavin v mešalni kadi smo uporabili mešalno napravo proizvajalca Einhell s trgovsko oznako TC-MX 1200 E z enim mešalom za mešanje viskoznih materialov, kot so tekoče barve in laki in za mešanje materialov v obliki prahu kot lepila za ploščice in malta, ki ima moč 1200 W in s številom obratov od 0 do 680 obratov na minuto.

Alternativno za mešanje lahko uporabimo električne mešalnike z eno-delnim ali dvodelnim mešalom, kijih izberemo izmed mešalnikov, kot se v stanju tehnike uporabljajo za mešanje barv in lepil in drugih podobnih materialov, ki imajo hitrost mešanja prednostno od 0 do 600 obratov/min ali pa od 0 do 800 obratov oz. vrtljajev na minuto in z močjo od 1200 W do 1600 W, po potrebi pa tudi večje in močnejše mešalne naprave oz. mešalnike.

Med takšnimi mešalniki so še mešalniki proizvajalca Einhell, kot na primer mešalnik za barve, lake, lepila in malto s trgovsko oznako ΤΕ-ΜΧ 1600 2 CE z močjo 1600 W in s številom vrtljajev oz. obratov od 180 do 460 na minuto pri nižji hitrosti in s 300 do 750 obratov oz. vrtljajev na minuto pri višji hitrosti vrtenja mešala.

V tretjem koraku smo odmerjeno količino vodne raztopine ocetne kisline glede na zgoraj navedeno recepturo počasi in postopoma dodajali v homogeno mešanico soli, sode bikarbone in vode ob stalnem sprotnem mešanju tako, da smo v navedeno mešanico vsako minuto dodali manjšo količino vodne raztopine ocetne kisline, ki je bila vsako minuto v enako veliki količini, katera je znašala 1/8 celotne količine vodne raztopine ocetne kisline ali delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije manjši od 1/8 takšne celotne količine.

V tem izvedbenem primeru smo v mešanico soli, sode bikarbone in vode v mešalni kadi dodajali oz. dolivali vodno raztopino ocetne kisline, za katero smo uporabili alkoholni kis s koncentracijo ocetne kisline 9 ut. %, ob sprotnem mešanju z navedeno mešalno napravo počasi in postopoma s hitrostjo dolivanja 5 1 kisa na minuto, pri čemer smo 40 litrov kisa tako vlivali okoli 8 minut, oziroma smo vsako minuto v mešalno kad dolili 1/8 celotne količine alkoholnega kisa.

V prvi alternativni izvedbi tega postopka smo uporabili alkoholni kis s koncentracijo ocetne kisline 12 ut. % in v drugi alternativni izvedbi s koncentracijo 15 ut. % ocetne kisline. Pri tem smo v mešanico soli, sode bikarbone in vode počasi in postopoma dodajali alkoholni kis ob sprotnem mešanju z mešalno napravo tako, da smo vsako minuto mešanici dodali alkoholni kis v poljubno velikih delih celotne količine alkoholnega kisa, kjer so bili ti deli enako veliki in manjši od 1/8 celotne količine alkoholnega kisa, in sicer v prvi alternativni izvedbi smo vsako minuto dodali 1/10 celotne količine alkoholnega kisa in v drugi 1/20 celotne količine alkoholnega kisa.

V četrtem koraku smo mešanico vseh navedenih sestavin, to je vode, soli NaCl, sode bikarbone in alkoholnega kisa mešali pri hitrosti od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, daje vsa pena, kije nastajala v mešanici popustila in popolnoma izginila. V tem izvedbenem primeru pri uporabi alkoholnega kisa z 9 ut. % ocetne kisline se je to zgodilo v času od okoli 15 min do 20 min. Sicer mešanje sestavin v četrtem koraku izvajamo tako dolgo, da vsa v mešanici nastajajoča pena popusti in popolnoma izgine. Za mešanje smo uporabili zgoraj navedeno mešalno napravo proizvajalca Einhell s trgovsko oznako TC-MX 1200 E.

V petem koraku smo iz tako dobljenega pripravka, kije mešanica soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline, odstranili oborino. Po zaključku mešanja v četrtem koraku se je oborina posedla na dnu mešalne posode in smo jo v tem zadnjem koraku odstranili iz mešanice tako, da smo pripravek prelili v drugo posodo.

Celotni postopek v petih korakih smo izvedli pri sobni temperaturi v območju temperatur od 15 °C do 25 °C.

Tako izdelan pripravek smo prelili v cisterno in ga v njej skladiščili do embaliranja v embalažo. V kolikor seje na dnu mešalne kadi posedla oborina, smo oborino pri pretakanju pripravka v cisterno ločili proč od pripravka ter v cisterno prelili samo pripravek brez oborine. Pripravek smo embalirali v kante, sode in plastenke, ki so iz plastičnih materialov, prednostno iz polietilena. V kolikor seje tekom skladiščenja v cisterni na dnu cisterne posedla oborina, smo oborino pri embaliranju pripravka ločili proč od pripravka in v embalažo prelili samo pripravek brez oborine.

Izvedbeni primer 2: Sestava in postopek izdelave pripravka P2 po tem izumu

Pripravek P2 smo izdelali s sledečo sestavo:

Sestavina	Količina v kg	Utežni % (ut. %) mase sestavine od mase celotne mešanice
voda	100	55,55
sol NaCl (jodirana fino mleta kamena sol)	30	16,7

soda bikarbona NaHCOa	10	5,55
alkoholni kis z 9 ut. % do 15 ut. % ocetne kisline	40	22,2
Skupna masa mešanice	180	100

Za izdelavo pripravka P2 smo kot sol NaCl uporabili jodirano fino mleto kameno sol s tržno oznako Tuzlanska sol. V alternativni izvedbi tega primera uporabimo nejodirano sol.

Pripravek P2 smo izdelali po postopku, kot je opisan v Izvedbenem primeru 1, in ob upoštevanju zgoraj navedene sestave in količin posameznih sestavin pripravka P2.

Izvedbeni primer 3: Sestava in postopek izdelave pripravkov od P3 do Pl 8 po tem izumu

Za izdelavo pripravkov P3, P4, P5 in P6, P7, P8, P9 in PIO, Pl 1, P12, Pl3 in P14, Pl5. P16, P17 in P18 smo kot sol NaCl uporabili jodirano fino mleto morsko sol. V alternativnih izvedbah teh primerov smo uporabili nejodirano sol.

Pripravke P3, P4, P5 in P6 smo izdelali z vodno raztopino ocetne kisline v koncentraciji 9 ut. % ocetne kisline in s sledečo sestavo:

	P3	P3	P4	P4	P5	P5	P6	P6
Sestavina	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)
voda	100	54,7	100	49,14	100	51,2	100	45.58
sol NaCl	24	13,1	30	14,74	24	12,3	30	13,67
soda bikarbona	8	4,4	10	4,92	8	4,1	10	4,56
vodna raztopina	50,8	27,8	63,5	31,2	63,5	32,5	79,4	36,19

ocetne kisline z 9 ut. %
Skupna masa mešanice	182,8	100,0	203,5	100,00	195,5	100,0	219,4	100,00

Pripravke P7, P8, P9 in PIO smo izdelali z vodno raztopino ocetne kisline v koncentraciji 12 ut. % ocetne kisline in s sledečo sestavo:

	P7	P7	P8	P8	P9	P9	PIO	PIO
Sestavina	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)
voda	100	58,8	100	53,3	100	55,68	100	50,13
sol NaCl	24	14,1	30	16,0	24	13,36	30	15,04
soda bikarbona	8	4,7	10	5,3	8	4,46	10	5.01
vodna raztopina ocetne kisline z 12 ut. %	38,1	22,4	47,6	25,4	47,6	26,50	59,5	29,82
Skupna masa mešanice	170,1	100,0	187,6	100,0	179,6	100,00	199,5	100,00

Piipravke Pil, Pl2, P13 inP14 smo izdelali z vodno raztopino ocetne kisline v koncentraciji 15 ut. % ocetne kisline in s sledečo sestavo:

Pil

P12

P13

P14

Sestavina	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)
voda	100	61,5	100	56,2	100	58,8	100	53.31
sol NaCl	24	14,8	30	16,8	24	14,1	30	15,99
soda bikarbona	8	4,9	10	5,6	8	4,7	10	5,33
vodna raztopina ocetne kisline s 15 ut. %	30,5	18,8	38,1	21,4	38,1	22,4	47,6	25,37
Skupna masa mešanice	162,5	100,0	178,1	100,0	170,1	100,0	187,6	100,00

Pripravke P15,P16, P17inP18 smo izdelali z vodno raztopino ocetne kisline v koncentraciji 20 ut. % ocetne kisline in s sledečo sestavo:

	P15	P15	P16	P16	P17	P17	P18	P18
Sestavina	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)	Masa (kg)	Utežni % (ut. %)
voda	100	64,5	100	59,3	100	62,3	100	56,92
sol NaCl	24	15,5	30	17,8	24	14,9	30	17,07
soda bikarbona	8	5,2	10	5,9	8	5,0	10	5.69
vodna raztopina ocetne	23	14,8	28,6	17,0	28,6	17,8 _	35,7	20.32

kisline z 20 ut. %
Skupna masa mešanice	155	100,0	168,6	100,0	160,6	100,0	175,7	100,00

Pripravke P3, P4, P5, P6, P7, P8, P9, PIO, Pil, P12, P13, P14, P15, P16, P17 in P18 smo izdelali po postopku, kot je opisan v Izvedbenem primeru 1, in ob upoštevanju zgoraj navedenih sestav in količin posameznih sestavin teh pripravkov. Kot vodno raztopino ocetne kisline smo uporabili alkoholni kis z navedeno koncentracijo ocetne kisline.

Izvedbeni primer 4: Postopek impregnacije materialov s pripravkom Pl po Izvedbenem primeru 1

Kosovne vzorce smrekovega lesa, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, stiropora, filca iz poliestra, pene iz poliuretana in tkanine iz bombaža smo impregnirali po postopku po tem izumu z namakanjem v pripravku Pl, pripravljenem po Izvedbenem primeru 1.

Podobno smo vzorec žagovine smreke impregnirali po postopku po tem izumu s škropljenjem s pripravkom Pl, pripravljenem po Izvedbenem primeru 1.

Vzorce materialov, ki smo jih impregnirali z namakanjem s pripravkom Pl, smo izvedli po sledečem postopku, ki je vključeval sledeče korake:

- koraki postopka izdelave večnamenskega pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1;

- korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom Pl z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala.

Pripravili smo dva enako velika vzorca smrekovega lesa z dimenzijami 100 mm x 100 mm x 50 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni za primerjavo z impregniranim vzorcem. Drugi vzorec kosa smreke smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 264 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 60 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, daje ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 292 g.

Impregnirani vzorec smrekovega lesa smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da se je povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smrekovega lesa smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 275 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu smrekovega lesa v mokrem stanju in ta je bila 10,61 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu smrekovega lesa, to je v impregniranem kosu smrekovega lesa v suhem stanju, ta je znašala 4,17 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca iveme plošče z dimenzijami 200 mm x 200 mm x 18 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni za primerjavo z impregniranim vzorcem. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 536 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 120 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, daje ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 570 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da se je povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 542 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu iveme plošče v mokrem stanju in ta je bila 6,34 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu iveme plošče, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 1,12 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca kartona za izdelavo sveč v obliki valja dimenzij premera valja 80 mm, višine 200 mm in debeline stene valja 1,5 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 52 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 30 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, da je ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 108 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da seje povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 70 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu kartona za izdelavo sveč v mokrem stanju in ta je bila 107,69 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu kartona za izdelavo sveč, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 34,62 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca stiropora z dimenzijami 150 mm x 150 mm x 40 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 11 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 30 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, daje ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 22 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da seje povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip.

Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 17 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu stiropora v mokrem stanju in ta je bila 100 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu stiropora, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 54,55 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca filca iz poliestra z dimenzijami 300 mm x 300 mm x 5 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 15 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom P1 tako, da smo ga v tem pripravku namakali 30 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, daje ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 110 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C. Ob zaključku tega sušenja je bil vzorec povsem suh in ni bil vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 23 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu filca iz poliestra v mokrem stanju in ta je bila 633,3 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu filca iz poliestra, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 53,3 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca pene iz poliuretana z dimenzijami 100 mm x 70 mm x 40 mm. To je bila pena, ki smo jo vzeli iz otroškega sedeža za v avtomobil. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni za primerjavo z impregniranim vzorcem. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko je bil suh, njegova masa je bila 8 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 30 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, da je ta odtekel z njega, ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 40 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da seje povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 13,6 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu pene iz poliuretana v mokrem stanju in ta je bila 400 ut. %.

Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu pene iz poliuretana, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 70 ut. %.

Pripravili smo dva enako velika vzorca tkanine iz bombaža, ki je bil frotir za brisače, z dimenzijami 300 mm x 300 mm x 25 mm. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni za primerjavo z impregniranim vzorcem. Drugi vzorec smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl.

ko je bil suh, njegova masa je bila 45 g. Nato smo ga impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga v tem pripravku namakali 30 minut. Po tem smo ga dvignili iz pripravka Pl, da je ta odtekel z njega ter ga stehtali v mokrem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 150 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo ga intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da seje povsem posušil in da ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 58 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu tkanine iz bombaža v mokrem stanju in ta je bila 233,3 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu tkanine iz bombaža, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 28,9 ut. %.

Vzorec žagovine smreke smo impregnirali s škropljenjem s pripravkom Pl. kar smo izvedli po sledečem postopku, kije vključeval sledeče korake:

- koraki postopka izdelave večnamenskega pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1; - korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom Pl s škropljenjem, - korak sušenja impregniranega materiala.

V kovinski posodi v obliki pladnja z okroglo obliko preseka in dna posode s premerom 120 mm in višino vertikalne stranske stene 30 mm smo pripravili dva vzorca žagovine smreke z enako maso 35 g. Oba vzorca sta bila suha, sušena na zraku in nista bila navlažena. Prvi vzorec nismo impregnirali in je bil referenčni za primerjavo z impregniranim vzorcem. Drugi vzorec smo impregnirali s pripravkom Pl tako, da smo ga enkrat poškropili s pripravkom Pl z ročno škropilnico s tlakom brizganja 0,5 bara. Tako poškropljenega in v mokrem stanju smo ga stehtali, njegova masa je bila 44 g. Impregnirani vzorec smo sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in po zaključku tega sušenja seje povsem posušil in ni bil več vlažen na otip. Osušen impregnirani vzorec žagovine smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji, njegova masa je bila 40 g. Po zgoraj opisani formuli smo izračunali vsebnost pripravka v impregniranem vzorcu žagovine v mokrem stanju in ta je bila 25,7 ut. %. Podobno smo po zgoraj opisani formuli izračunali vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem vzorcu žagovine, to je v impregniranem kosu v suhem stanju, ta je znašala 14,3 ut. %.

Izvedbeni primer 5: Testiranje gorljivosti po Izvedbenem primeru 4 pripravljenih vzorcev materialov

Vzorce materialov, ki smo jih pripravili po Izvedbenem primeru 4, smo testirali, kako reagirajo ob izpostavljenosti plamenu oziroma ognju, da bi ugotovili njihovo gorljivost v primerjavi s primerljivimi referenčnimi vzorci enakih materialov, ki niso bili impregnirani.

Te vzorce materialov smo izpostavili direktnemu stiku s plamenom in opazovali, kaj seje od stika s plamenom dogajalo z vzorcem tekom poteka časa.

Pripravljene vzorce kosov lesa smreke, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, stiropora, filca iz poliestra, pene iz poliuretana in tkanine iz bombaža, neimpregnirane in impregnirane s pripravkom Pl, pripravljenem po Izvedbenem primeru 1, smo testirali z direktno izpostavitvijo ognju oziroma plamenu sveče s temperaturo plamena 354.5 °C ob bazi plamena in s temperaturo 590 °C ob vrhu plamena. Pri tem smo vzorce vpeli v stojalo, da so v vertikali legi po dolgi dimenziji viseli navzdol in so bili na svojem spodnjem robu v stiku s plamenom sveče in plamenu direktno izpostavljeni.

Za namen testa gorljivosti smo uporabili posebno stojalo, kije imelo spodaj stranico z nameščenima dvema enakima svečama s temperaturo plamena 354,5 °C ob bazi plamena in s temperaturo 590 °C ob vrhu plamena. V zgornjem delu stojala je bila prečnik za namestitev in vpetje dveh vzorcev enakega materiala in enakih dimenzij, kjer je bil eden od vzorcev impregniran s pripravkom Pl po tem izumu in drugi brez impregnacije s pripravkom. Vzorca sta bila nameščena v vertikalni legi za test gorljivosti vzorcev z obešenjem na stojalu, kjer je spodnji rob vsakega vzorca segal do vrha 3 cm visokega plamena sveče tako, daje bil v stiku z njim in direktno izpostavljen plamenu goreče sveče in da je 5 mm zgornjega dela plamena segalo v spodnji rob vzorca.

5.1. Testiranje vzorcev lesa smreke

Pri neimpregniranem vzorcu lesa smreke seje v času 1 minute 24 sekund od začetka stika s plamenom spodnji rob vzorca ob plamenu vnel z manjšimi plamenčki in ob tem se je pojavil tudi dim. Na vzorcu lesa smreke, impregniranim s pripravkom Pl, v tem času ni prišlo do nobene spremembe: ni se vnel in ni bilo dima.

Pri 2. minuti 45 sekund je neimpregnirani vzorec močno zagorel in se zadimil. Zato smo ta vzorec pogasili in ustavili testiranje na njem.

Pri 4. minuti od začetka stika s plamenom se je na impregniranem vzorcu lesa v spodnjem robu ob plamenu pojavil črn rob. Impregnirani vzorec smo nadalje izpostavljali plamenu. Pri 5. minuti od začetka stika s plamenom seje zogleneli rob impregniranega vzorca širil počasi navzgor, vendar se ogenj ni razvil in tudi dim se ni sproščal. Testiranje smo ustavili.

5.2. Testiranje vzorcev iveme plošče

Pri 2. minuti 52 sekund od začetka stika s plamenom seje neimpregnirani vzorec iverne plošče vnel z manjšimi plamenčki, ob tem seje pojavil dim.

Pri 5. minuti od začetka stika s plamenom se je na impregniranem vzorcu na robu ob plamenu pojavil črn rob.

Pri 7. minuti 10 sekund seje neimpregnirani vzorec močno zadimil in pri 7 minuti in 55 sekund seje vnel in močno zagorel. Zato smo ta ogenj pogasili in ustavili test na neimpregniranem vzorcu.

Pri 10. minuti od začetka stika s plamenom se je na impregniranem vzorcu črn rob oglenenja počasi nekoliko razširil navzgor in črnel, na mestu oglenenja seje pojavljal pepel, vendar impregnirani vzorec ni zagorel.

Pri 15. minuti od začetka testa impregnirani vzorec ni zagorel, zogleneli črn rob seje širil nadalje navzgor in se spreminjal v pepel, zato smo testiranje tega vzorca ustavili.

5.3. Testiranje vzorcev kartona za izdelavo sveč

Po 30 sekundah od začetka stika s plamenom se je neimpregnirani vzorec kartona za izdelavo sveč zadimil, vnel in močno zagorel, ob tem seje sproščal dim. Zato smo ogenj na tem vzorcu pogasili in ustavili testiranje. Impregnirani vzorec kartona za izdelavo sveč se v tem času ni vnel in ni sproščal dima.

Pri 2. minuti od začetka stika s plamenom se je na impregniranem vzorcu kartona za sveče na robu ob plamenu pojavil črn rob.

Pri 5. minuti stika s plamenom seje črn rob na impregniranem vzorcu počasi širil navzgor in oglenel, rob vzorca ob plamenu seje spreminjal v pepel, vendar vzorec ni zagorel. Ker vzorec po preteku 5. minute ni zagorel, smo testiranje tega vzorca ustavili.

5.4. Testiranje vzorcev tkanine iz bombaža

Pri 25. sekundi od začetka stika s plamenom seje neimpregnirani vzorec bombažne tkanine močno zadimil in močno vnel ter zagorel. Zato smo plamen takoj pogasili in ustavili testiranje tega vzorca.

Pri 1. minuti od začetka testa se je na impregniranem vzorcu na spodnjem robu ob plamenu pojavil črn rob.

Pri 2. minuti od začetka testa seje na impregniranem vzorcu na robu ob plamenu črn rob razširil navzgor do višine 10 mm, kar pomeni, daje vzorec oglenel, pri tem se je sproščal rahel dim.

Pri 3. minuti seje črn rob razširil navzgor do višine 15 mm, sproščal seje rahel dim, a vzorec ni zagorel.

Pri 5. minuti seje spodnji del roba vzorca začel spreminjati v pepel, črn rob seje pomaknil navzgor do višine 25 mm, vendar vzorec ni zagorel. Testiranje smo ustavili.

5.5. Testiranje vzorcev stiropora

Takoj ob stiku s plamenom na začetku testa seje neimpregnirani vzorec stiropora silovito vžgal in od vzorca so odpadale ognjene kapljice. Zato smo ta vzorec nemudoma pogasili in ustavili testiranje na njem.

Po 30 sekundah od začetka stika s plamenom seje impregnirani vzorec na robu ob plamenu začel počasi taliti in malenkostno postajati črne barve.

Po 1 minuti seje impregnirani vzorec na spodnjem robu že stali za približno 2,5 cm od plamena navzgor, zato smo svečo podložili in s tem dvignili za 2 cm navzgor, daje bil plamen v stiku z vzorcem.

Pri 2. minuti od začetka testa smo testiranje prekinili, ker seje impregnirani vzorec ob spodnjem robu stalil za okoli 3 cm od plamena navzgor. Do tega časa se impregnirani vzorec ni vnel in ni zagorel, ampak seje talil, z njega so odpadale male kapljice, ki niso bile žareče in niso gorele.

5.6. Testiranje vzorcev filca iz poliestra

Po 18 sekundah od začetka stika s plamenom seje neimpregnirani vzorec filca iz poliestra začel močno taliti in se je pri 38. sekundi od začetka testa močno vnel in zagorel. Zato smo ta vzorec pogasili in ustavili testiranje na njem.

Po 1 minuti od začetka stika s plamenom na impregniranem vzorcu nismo opazili nobenih sprememb, tudi črn rob na vzorcu ob plamenu se ni pojavil.

Pri 3. minuti od začetka stika s plamenom seje na spodnjem robu vzorca ob plamenu pojavil črn rob. pri tem seje sproščal rahel dim.

Pri 4. minuti je črn rob vzorca ob plamenu začel tleti.

Po 4. minuti seje črn rob ob tlenju širil navzgor po vzorcu kot tleči del v obliki trikotnika do višine okoli 20 mm do 25 mm.

Po 5 minutah seje začel spodnji rob vzorca trgati in spreminjati v ogorek oziroma zogleneli del, kateri je odpadal proč od vzorca, vendar vzorec ni zagorel.

Pri 5. minuti 30 sekund od začetka testa vzorec ni zagorel, ampak je počasi oglenel, pri čemer je zogleneli del odpadal proč od vzorca. Testiranje vzorca smo ustavili.

5.7. Testiranje vzorcev pene iz poliuretana

Pri 12. sekundi od začetka stika s plamenom seje neimpregnirani vzorec pene iz poliuretana začel dimiti, pri 15. sekundi je močno zagorel. Zato smo ta vzorec pogasili in testiranje na njem ustavili.

Pri 2. minuti od začetka stika s plamenom seje impregnirani vzorec začel malo dimiti in je začel črneti. Na vzorcu seje ob stiku s plamenom širil črn rob, kije tlel tako, daje na vzorcu ob plamenu nastala vboklina okoli plamena, kjer je vzorec odpadal proč.

Po 4 minutah je na robu vzorca ob plamenu začela izginjati vsebina pene, ker seje pena spreminjala v kapljice, ki so se luščile in odpadale proč ob vzorca, vendar te kapljice niso zagorele.

Po 5 minutah seje impregnirani vzorec še bolj zadimil, delci negoreče pene so čedalje bolj odpadale proč.

Po 7 minutah smo svečo dvignili tako, daje plamen ostal v stiku s spodnjim robom vzorca, ker seje spodnji rob vzorca pomikal navzgor zaradi izginjajoče vsebine pene. Pri 8. minuti seje spodnji rob pene ob plamenu nadalje dvignil navzgor, vzorec se je nekoliko bolj zadimil.

Pri 10. minuti seje na impregniranem vzorcu pojavil mali plamenček, kije takoj ugasnil v času do 1 sekunde. Ogenj se ni razvil. Test smo ustavili, ker je do 10. minute od začetka testa vsebina pene ob plamenu izginila ob dimljenju.

5.8. Testiranje vzorcev žagovine smreke

Na drugačen način smo testirali gorljivost pripravljenih vzorcev žagovine smreke, ki smo ju direktno izpostavili plamenu s temperaturo 200 °C, katerega smo vzpostavili s pomočjo ročnega gorilnika proizvajalca Rothenberger Industrial GmbH s tržno oznako ROTHENBERGER RoFlame Lot Lampen, ki se sicer uporablja za spajkanje materialov. Vzorca žagovine, neimpregnirane in impregnirane, sta bila nasuta v dve enaki kovinski posodi v obliki pladnja z okroglo obliko preseka in dna posode s premerom 120 mm in višino vertikalne stranske stene 30 mm.

Plamen navedenega gorilnika smo usmerili direktno v stik z vzorcem žagovine, tako daje plamen segal za 5 mm v žagovino.

Po 3 sekundah stika s plamenom seje neimpregnirana žagovina vnela z veliko močjo, zato smo ogenj vzorca neimpregnirane žagovine takoj pogasili in ta test ustavili.

Pri žagovini, impregnirani s pripravkom Pl po tem izumu, se 3 minute od začetka stika s plamenom ni nič zgodilo, pri čemer je plamen gorilnika enakomerno gorel in segal direktno v posodo z žagovino, dima ni bilo. Pri 3. minuti od začetka stika s plamenom je začela žagovina počasi ogleneti in črneti. Po 5 minutah od začetka stika s plamenom je žagovina počasi oglenela in črnela naprej, pri stiku s plamenom je bila vidna živo rdeča sled na žagovini, ki pa ni zagorela in tudi dim se ni tvoril. Podobno je bilo po 10 minutah od začetka stika s plamenom, žagovina je oglenela naprej, ogenj se ni razvil, zato smo test ustavili.

Zgoraj izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev materialov in s pripravkom Pl impregniranih vzorcev materialov so pokazali, da v primerjavi z neimpregniranimi vzorci, ki so ob in po stiku s plamenom temperature 590 °C zagoreli, vzorci lesa smreke, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, žagovine smreke in tkanine iz bombaža, ki so bili impregnirani s pripravkom Pl po tem izumu, v času do 5 minut od začetka stika s plamenom niso zagoreli in se na njih ni razvil ogenj, ampak so bolj ali manj ogleneli v obliki črnega roba, ki seje na vzorcu tvoril pri stiku s plamenom in ob nadaljnjem stiku s plamenom širil navzgor po vzorcu. To kaže na to, da pripravek Pl po tem izumu preprečuje in zavira gorenje navedenih materialov.

Zgoraj izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev stiropora in s pripravkom Pl impregniranih vzorcev stiropora so pokazali, da se je neimpregnirani vzorec stiropora ob stiku s plamenom temperature 590 °C takoj vnel in da so ognjene kapljice stiropora začele odpadati proč, medtem ko je 30 sekund od začetka stika s plamenom s pripravkom Pl impregnirani vzorec stiropora začel ogleneti in se taliti, vendar se impregnirani vzorec ni vnel in ni zagorel ter da seje pri njem ob nadaljnjem stiku s plamenom do 2. minute od začetka stika s plamenom zogleneli del širil navzgor in se je stiropor nadalje talil s spremljajočim odpadanjem kapljic taline.

V primeru poliuretanske pene so zgoraj izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev in s pripravkom Pl impregniranih vzorcev poliuretanske pene pokazali, daje neimpregnirani vzorec poliuretanske pene v času 15 sekund od začetka stika s plamenom temperature 590 °C močno zagorel, medtem ko je s pripravkom Pl impregnirani vzorec poliuretanske pene pri 2. minuti od začetka stika s plamenom začel ogleneti in tleti in se dimiti, kjer seje pena ob plamenu spreminjala v kapljice, ki so odpadale proč od vzorca, vendar se ogenj ni razvil.

V primeru filca iz poliestra so zgoraj izvedeni testi gorljivosti neimpregniranih vzorcev in s pripravkom Pl impregniranih vzorcev filca iz poliestra pokazali, da seje neimpregnirani vzorec filca iz poliestra v času 18 sekund od začetka stika s plamenom temperature 590 °C začel taliti in seje pri 38. sekundi močno vnel in zagorel, medtem ko je s pripravkom Pl impregnirani vzorec filca iz poliestra pri 3. minuti od začetka stika s plamenom začel ogleneti in je pri 4. minuti začel tleti ob plamenu, pri čemer seje tleči del širil navzgor, in je pri 5. minuti zogleneli tleči del odpadal proč od vzorca. Pri tem se ogenj ni razvil.

Izvedeni testi gorljivosti na navedenih materialih lesa smreke, iveme plošče, kartona za izdelavo sveč, žagovine smreke, tkanine iz bombaža ter tudi na stiroporu, poliuretanski peni in filcu iz poliestra kažejo, da pripravek Pl po tem izumu zavira gorenje teh materialov, kadar so impregnirani s pripravkom Pl in pridejo v stik s plamenom.

Izvedbeni primer 6: Testiranje vnetljivosti in gorljivosti kosov lesa smreke, impregniranih s pripravkom Pl po tem izumu

Kose lesa smreke, neimpregnirane in impregnirane s pripravkom Pl po Izvedbenem primeru 1, smo testirali po standardu ISO 5660-1:2015 za namen ugotavljanja hitrosti sproščanja toplote z metodo stožčastega kalorimetra in ugotavljanja hitrosti sproščanja dima.

Vzorce lesa smreke, ki smo jih 2-krat impregnirali s pripravkom Pl po tem izumu, smo impregnirali z namakanjem s pripravkom Pl po postopku, kije vključeval sledeče korake:

- koraki postopka izdelave večnamenskega pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1;

- korak prve impregnacije materiala z navedenim pripravkom Pl z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po prvi impregnaciji,

- korak druge impregnacije materiala z navedenim pripravkom Pl z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po drugi impregnaciji.

Vzorce lesa smreke, ki smo jih 3-krat impregnirali s pripravkom Pl po tem izumu, smo impregnirali z namakanjem s pripravkom Pl po postopku, kije vključeval sledeče korake:

- koraki postopka izdelave večnamenskega pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1;

- korak sušenja impregniranega materiala po prvi impregnaciji,

- korak sušenja impregniranega materiala po drugi impregnaciji,

- korak tretje impregnacije materiala z navedenim pripravkom Pl z namakanjem v pripravku,

- korak sušenja impregniranega materiala po tretji impregnaciji.

Za vsak korak impregnacije materiala z namakanjem smo uporabili pripravek Pl, v katerem materialov še nismo namakali.

Pripravili smo vzorce lesa smreke v velikosti 100 mm x 100 mm, in sicer 1 neimpregnirani vzorec in 4 impregnirane vzorce, impregnirane s pripravkom Pl dvakrat (2 vzorca) in trikrat (2 vzorca). Pripravili smo vzorce:

- Vni oz. neimpregniran vzorec lesa smreke (debeline 46,8 mm, mase 255,7 g in gostote 542 kg/m³),

- V2il oz. 2-krat impregnirani vzorec lesa smreke (debeline 48,8 mm, mase 249,6 g in gostote 518 kg/m³),

- V2i2 oz. 2-krat impregnirani vzorec lesa smreke (debeline 48,8 mm, mase 262.7 g in gostote 546 kg/m³),

- V3i 1 oz. 3-krat impregnirani vzorec lesa smreke (debeline 47,5 mm, mase 265,1 g in gostote 561 kg/m³),

- V3i2 oz. 3-krat impregnirani vzorec lesa smreke (debeline 47,6 mm, mase 245,4 g in gostote 536 kg/m³).

V tem testu smo med drugim merili čas do vžiga vzorca ter maksimalne vrednosti hitrosti sproščanja toplote (angleško: peak heat release rate oz. kratica peak HRR), merjena v kW/m², čas do maksimalne vrednosti hitrosti sproščanja toplote (angleško: time to peak heat release rate), merjen v sekundah, celokupno sproščeno toploto (angleško: total heat release oz. kratica THR), merjena v MJ/m², v času trajanja testa. Rezultati meritev so podani v tabeli spodaj.

Tabela 1: Rezultati meritev časa do vžiga vzorca, maksimalne vrednosti hitrosti sproščanja toplote (maksimalna HRR), čas do maksimalne vrednosti hitrosti sproščanja toplote (čas do maksimalne HRR), celokupne sproščene toplote (THR) v času trajanja testa po standardu ISO 5660-1:2015

	Vni	V2il	V2i2	V3il	V3i2
Čas do vžiga vzorca (s)	17	27	23	24	22
Maksimalna HRR (kW/m²)	186,15	156,62	136,77	156,18	145,69
Čas do maksimalne HRR (s)	25	30	30	25	25
THR (MJ/m²)	70,56	62,37	50,08	54,28	56,14
Čas testa (s)	955	910	895	925	855

Rezultati tega testa so pokazali, da seje neimpregnirani vzorec lesa smreke vžgal v času 17 s od začetka stika s plamenom ter s pripravkom Pl impregnirani vzorci lesa v času od s do 27 s. To kaže, da pripravek Pl v vzorcih lesa smreke nekoliko podaljša čas do vžiga vzorca lesa pri stiku s plamenom.

Pri neimpregniranem vzorcu lesa smreke je bila izmerjena višja celokupna sproščena toplota kot pri impregniranih vzorcih, na kar je verjetno vplival tudi daljši čas trajanja testa pri neimpregniranem vzorcu kot pri impregniranih vzorcih.

Izvedbeni primer 7: Postopek uporabe pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1 za odvračanje lesnih insektov in testiranje njegovega učinka

Vzorce lesa smreke smo impregnirali z namakanjem s pripravkom Pl po postopku, ki je vključeval sledeče korake:

- koraki postopka izdelave večnamenskega pripravka Pl po Izvedbenem primeru 1;

- korak sušenja impregniranega materiala po impregnaciji.

Za korak impregnacije materiala z namakanjem smo uporabili pripravek Pl, v katerem materialov še nismo namakali.

Vse te vzorce smo pripravili po Izvedbenem primeru 4. Pripravili smo enako velike vzorce smrekovega lesa z dimenzijami 100 mm x 100 mm x 50 mm. Vzorci so bili suhi, sušeni na zraku in niso bili navlaženi. Vzorce kosa smreke smo stehtali pred impregnacijo s pripravkom Pl, ko so bili suhi. Stehtali smo jih tudi po impregnaciji s pripravkom Pl, kjer smo impregnacijo izvedli z namakanjem 60 minut, in sicer po impregnaciji v mokrem stanju. Nato smo impregnirane vzorce smrekovega lesa sušili 6 ur na zraku pri sobni temperaturi od 22 °C do 25 °C in ob zaključku tega sušenja smo jih intenzivno sušili še s sušilnikom za lase tako, da so se povsem posušili in da niso bili več vlažni na otip. Osušene impregnirane vzorce smrekovega lesa smo stehtali v suhem stanju po impregnaciji in izvedenem sušenju. Po zgoraj opisanih formulah smo za vsak impregniran vzorec izračunali vsebnost pripravka v impregniranem kosu smrekovega lesa v mokrem stanju in vsebnost sestavin pripravka v osušenem impregniranem kosu smrekovega lesa, to je v impregniranem kosu smrekovega lesa v suhem stanju. Vse vzorce s pripravkom Pl impregniranega smrekovega lesa, ki so v mokrem stanju vzorca po impregnaciji vključevali od 6 ut. % do 16 ut. % pripravka Pl in ki so v suhem stanju vzorca po impregnaciji in izvedenem sušenju vključevali od 2 ut. % do 8 ut. % sestavin pripravka smo uporabili za testiranje delovanja na lesne insekte.

Pri tem smo pripravili še neimpregnirane vzorce lesa smreke za primerjalne vzorce. Tudi te vzorce smo pripravili z dimenzijami 100 mm x 100 mm x 50 mm. Vsi ti vzorci so bili suhi, sušeni na zraku in niso bili navlaženi.

Za izvedbo testa smo uporabili po dva večja kosa desk za impregnirani in neimpregnirani vzorec lesa smreke. Pri tem sta bila dva kosa desk v prvem testu okužena in poseljena z živimi hroščki vrste navadni parketar (Lyctus linearis), v drugem testu z živimi hroščki vrste navadni trdoglav (Anobium punctatum) in v tretjem testu z živimi hroščki vrste hišni kozliček (Hylotrupes bajulus). Na teh deskah je bilo veliko navedenih hroščkov. Vmes med dve z lesnimi insekti iste vrste okuženi deski smo vstavili en neimpregniran in en impregniran vzorec lesa smreke.

Tako pripravljene testne kombinacije lesa smo dali vsako v svoj prostor s sobnimi pogoji pri temperaturi v območju od 15 °C do 25 °C pri relativni vlažnosti zraka v prostoru od 25 % do 50 % in jih pustili v teh prostorih za čas enega leta. Vsake 3 mesece smo preverili, kaj se z vzorci lesa dogaja.

Pri deskah, okuženih in poseljenih s hroščki navadnega trdoglavca, smo po 3. mesecu opazili, da so bili hroščki tudi na neimpregniranem vzorcu lesa in so se po njej premikali, medtem, ko jih na impregniranem vzorcu lesa ni bilo. Po 6. mesecu smo na neimpregniranem vzorcu na površini opazili izvrtane luknjice, po 9. in 12. mesecu je bilo teh luknjic na neimpregniranem vzorcu še več. Na impregniranem vzorcu lesa po 6., 9. in 12. mesecu nismo opazili nobenih hroščkov in luknjic.

Pri deskah, okuženih in poseljenih s hroščki navadnega parketarja, smo po 3., 6., 9. in 12. mesecu opazili, da so hroščki parketarja bili na in so se pomikali po površini neimpregniranega vzorca, medtem ko jih na impregniranem vzorcu lesa ni bilo. Nobeden od vzorcev lesa v času 1 leta testiranja ni kazal luknjic na površini.

Pri deskah, okuženih in poseljenih s hroščki hišnega kozlička, smo po 9. mesecu opazili, da so bili hroščki hišnega kozlička na površini neimpregniranega vzorca in so se po njej premikali. Enako smo opazili po 12. mesecu testa. Na impregniranem vzorcu lesa hroščkov hišnega kozlička v času 1 leta nismo opazili. Pri nobenem od teh dveh vzorcev nismo opazili luknjic na površini lesa.

Navedeni test je pokazal, da na impregnirane vzorce lesa smreke, ki so bili impregnirani s pripravkom Pl po tem izumu in izpostavljeni hroščkom navadnega trdoglavca, navadnega parketarja in hišnega kozlička, ti hroščki niso prešli na te vzorce, medtem ko se prešli in so se premikali po neimpregniranih vzorcih lesa smreke. To kaže, da pripravek Pl. kadar je impregniran v les smreke, odvrača te hroščke tako, da nanj ne pridejo in se ne premikajo po njem, četudi so v bližini kosov lesa, na katerih je velika populacija teh hroškov, in da jih tako odvrača proč od tako impregniranega lesa.

Izvedbeni primer 8: Postopek uporabe pripravkov Pl in od P2 do Pl 8 po tem izumu za zaviranje rasti plevela

Pripravke Pl, P2 in od P3 do Pl 8, ki smo jih pripravili po Izvedbenih primerih 1, 2 in 3. smo testirali in uporabili v postopku za zaviranje rasti plevela.

V eni izvedbi tega postopka smo pripravek Pl nalili v ročno oziroma nahrbtno škropilnico, pri čemer smo uporabili škropilnico proizvajalca Di Martino spa z blagovno oznako Mythos Miura 12 z volumnom 12 litrov. Liste in stebla trav zeleni muhvič in sivozeleni muhvič na trati smo pobrizgali s pripravkom Pl v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin. 5 do 6 dni po enkratnem škropljenju so listi in stebla začeli rumeneti.

V drugi izvedbi tega postopka smo pripravek Pl z ročno-nahrbtno škropilnico z blagovno oznako Mythos Miura 12 poškropili po listih in steblih trav zeleni muhvič in sivozeleni muhvič na trati v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin. 2 dni za prvim škropljenjem smo navedene liste in stebla trav ponovno poškropili s pripravkom Pl v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin. 5 do 6 dni po dvakratnem škropljenju so listi in stebla trav začeli rumeneti, rjaveti in se sušiti.

V tretji izvedbi tega postopka smo pripravek Pl z ročno-nahrbtno škropilnico z blagovno oznako Mythos Miura 12 poškropili po listih in steblih trav zeleni muhvič in sivozeleni muhvič na trati v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin. 2 dni in 4 dni za prvim škropljenjem smo navedene liste in stebla trav ponovno poškropili s pripravkom Pl v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin. 5 do 6 dni po trikratnem škropljenju so listi in stebla trav začeli rumeneti, rjaveti in se sušiti ter so se 2 tedna po škropljenju povsem posušili.

V četrti izvedbi tega postopka smo pripravek Pl z ročno-nahrbtno škropilnico z blagovno oznako Mythos Miura 12 poškropili po listih in steblih trav zeleni muhvič in sivozeleni muhvič na trati v pogojih, ko ni bilo dežja in drugih padavin, in to v treh zaporednih škropljenjih v medsebojnem zamiku po 3 dni. 6 do 7 dni po trikratnem škropljenju so listi in stebla trav začeli rumeneti, rjaveti in se sušiti ter so se 2 tedna po škropljenju povsem posušili.

V alternativni izvedbi tega postopka smo za škropljenje na večji površini trate uporabili samo-vozečo škropilnico na motorni pogon s tlakom brizganja pripravka od 1 do 5 barov. S pripravkom Pl smo enkrat poškropili trato, na kateri so rasle trave vrste muhvič ter regrat, tropotec z ozkimi in širokimi listi, rumena detelja, bela detelja in rdeča detelja, trobentice in vijolice. Trata smo poškropili enkrat. V enem dnevu po škropljenju so listi teh rastlin začeli temneti, v času 5 do 12 dni po škropljenju so listi teh rastlin začeli rumeneti in v času od 2 do 4 tednov po škropljenju so se listi poškropljenih rastlin posušili.

V nadaljnjih izvedbah teh postopkov smo namesto pripravka Pl na liste in stebla rastlin s škropljenjem nanesli pripravke od P2 do Pl 8. Pri uporabi vseh teh pripravkom smo v času 1 do 2 tednov po škropljenju opazili učinek zaviranja rasti rastlin, ker so se listi in stebla rastlin začeli sušiti in so se v času 2 do 4 tedne po škropljenju posušili.

Z nanosom pripravkov Pl, P2 in od P3 do Pl8 na liste in stebla rastlin trav zeleni muhvič in sivozeleni muhvič ter drugih trav in rastlin regrat, tropotec z ozkimi in širokimi listi, rumena detelja, bela detelja in rdeča detelja, trobentice in vijolice smo zavrli rast teh rastlin, ki štejejo kot plevel.

Celoten postopek uporabe pripravka po tem izumu kot sredstva za zaviranje rasti plevelov tako obsega sledeče korake:

Izvedbeni primer 9: Postopek uporabe pripravka po Izvedbenih primerih 1 in 2 za čiščenje površin iz keramičnih in plastičnih materialov

Pripravek Pl, izdelan po Izvedbenem primeru 1, smo uporabili v postopku čiščenja površin iz keramičnih in plastičnih materialov za odstranjevanje vodnega kamna in prahu.

Pripravek Pl smo nalili v ročno brizgalnico za čiščenje v gospodinjstvu. Pripravek Pl smo z ročno brizgalnico enakomerno nabrizgali na keramično površino in ga pustili učinkovati od 5 do 10 minut. Nato smo s krpo pripravek na keramični površini pobrisali in ga obrisali proč. S tem smo s keramične površine odstranili strjen vodni kamen in prah.

V drugi izvedbi tega izuma smo pripravek Pl z ročno brizgalnico enakomerno nabrizgali na plastično površino stojala, na plastično steno ob kadi v kopalnici in na steno plastične posode, ki so bile narejene iz plastičnih materialov, na katerih seje naložil in osušil vodni kamen. Pripravek smo na navedeni površini pustili učinkovati od 5 do 10 min. Nato smo pripravek na plastični površini ali plastični steni podrgnili s krpo in ga zbrisali proč. Tako smo s plastičnih površin odstranili strjen vodni kamen in prah.

V nadaljnjih izvedbah tega postopka smo za čiščenje površin keramičnih in plastičnih materialov uporabili pripravke od P2 do Pl8 in dosegli skoraj enake učinke odstranitve vodnega kamna in prahu.

Navedeni čas delovanja pripravka smo poljubno variirali.

Celotni postopek uporabe pripravka po tem izumu kot čistila v gospodinjstvu tako obsega sledeče korake:

Tukaj opisani pripravek, njegova sestava in postopek njegove izdelave ter postopek uporabe pripravka se lahko izvedejo tudi alternativno z ustreznimi prilagoditvami glede na vsakokratno kombinacijo navedenih in opredeljenih sestavin ter glede na variiranje njihovih količin.

Zato so v obsegu tukaj opisanega in opredeljenega izuma ter kot je definiran v priloženih zahtevkih lahko možne tudi druge alternativne in modificirane izvedbe sestave takšnega pripravka in postopka njegove izdelave ter postopka njegove uporabe v smislu tega izuma, da se reši zastavljeni tehnični problem, saj lahko na podlagi tukaj opisane sestave ter postopka njegove izdelave in postopka uporabe strokovnjak s področja tehnike po tem izumu razvije tudi drugačne izvedbe sestave pripravka, postopka njegove izdelave in postopka njegove uporabe, kar pa ne spremeni bistva izuma, kot je opisan in opredeljen tukaj ter definiran v zahtevkih.

Claims

Patentni zahtevki

1. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, ki je mešanica sestavin in ki vključuje sledeče sestavine:

- vodo v utežnem deležu mase vode od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 45,58 utežnih % (v nadaljevanju: ut. %) do 64,50 ut. % vode;

- sol natrijev klorid NaCl v utežnem deležu mase soli natrijevega klorida od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 12,30 ut. % do 17,80 ut. % natrijevega klorida;

- natrijev hidrogen karbonat NaHCCh oziroma soda bikarbona v utežnem deležu mase natrijevega hidrogen karbonata od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 4,10 ut. % do 5,90 ut. % natrijevega hidrogen karbonata;

- vodno raztopino ocetne kisline v utežnem deležu mase vodne raztopine ocetne kisline od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 14.80 ut. % do 36,19 ut. % vodne raztopine ocetne kisline, kjer ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.
2. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, značilen po tem, da vključuje:

- vodo v utežnem deležu mase vode od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 45,58 utežnih % do 62,30 ut. %;

- sol natrijev klorid NaCl v utežnem deležu mase soli natrijevega klorida od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 12,30 ut. % do 17,07 ut. %;

- natrijev hidrogen karbonat NaHCCh v utežnem deležu mase natrijevega hidrogen karbonata od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, ki je v območju od 4,10 ut. % do 5,69 ut. %;

- vodno raztopino ocetne kisline v utežnem deležu mase vodne raztopine ocetne kisline od skupne vsote mas posameznih sestavin pripravka pred mešanjem vseh sestavin med seboj, kije v območju od 17,80 ut. % do 36,19 ut. % vodne raztopine ocetne kisline, kjer ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 20 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.
3. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, ki je mešanica sestavin in ki vključuje sledeče sestavine:

- vodo v količini 1000 ml,

- sol NaCl v količini 300 g,

- sodo bikarbono NaHCOs v količini 100 g, in

- vodno raztopino ocetne kisline v količini 400 ml, kjer ima vodna raztopina ocetne kisline koncentracijo od 9 ut. % do 15 ut. % ocetne kisline v vodni raztopini.
4. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 3, značilen po tem, da vključuje navedene sestavine v katerem koli večkratniku ali manjkratniku navedenih količin.
5. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1,2, 3 in/ali 4, značilen po tem, daje vodna raztopina ocetne kisline izbrana izmed kisov, kot so vinski kis, sadni kisi, alkoholni kis, žitni kis in ki so pridobljeni z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije, ter kot so kis iz tropin, kis iz ječmenovega sladu, kis iz sladu in kis iz sirotke.
6. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2, 3 in/ali 4, značilen po tem, daje vodna raztopina ocetne kisline izbrana izmed alkoholnega kisa, proizvedenega industrijsko z oksidativno fermentacijo etanola, s karbonilacijo metanola, z oksidacijo ogljikovodikov ali z oksidacijo acetaldehida.
7. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5 in/ali 6, značilen po tem, daje sol NaCl izbrana izmed soli, med katerimi so morska sol ali kamena sol.
8. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 7, značilen po tem, daje navedena sol izbrana izmed soli, ki je jodirana ali nejodirana.
9. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 7 in/ali 8. značilen po tem, daje navedena sol izbrana izmed soli, kot so morska fino mleta sol, morska grobo mleta sol, kamena fino mleta sol ali kamena grobo mleta sol.
10. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2. 3. 4. 5. 6, 7, 8 in/ali 9, značilen po tem, daje navedena soda bikarbona izbrana izmed sode bikarbone v obliki prahu velikosti delcev 70 pm, v obliki fino grobih delcev velikosti 85 pm in v obliki grobih delcev velikosti 160 pm.
11. Postopek izdelave večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in/ali 10, značilen po tem, da vključuje sledeče korake:

- prvi korak: mešanje odmerjene količine soli NaCl in sode bikarbone do homogene mešanice obeh sestavin;

- drugi korak: dodaja v prvem koraku pripravljene mešanice soli NaCl in sode bikarbone v odmerjeno količino vode ob stalnem mešanju in mešanje sestavin s hitrostjo mešanja od 100 do 350 obratov na minuto do homogene mešanice navedenih sestavin;

- tretji korak: počasno in postopno dodajanje vodne raztopine ocetne kisline v homogeno mešanico soli NaCl, sode bikarbone in vode ob sprotnem mešanju tako, da se vsako minuto doda enako velik delež celotne količine vodne raztopine ocetne kisline, kije enak 1/8 ali manjšemu deležu celotne količine vodne raztopine ocetne kisline;

- četrti korak: mešanje mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline s hitrostjo mešanja od 500 do 600 obratov na minuto tako dolgo, da vsa v mešanici nastajajoča pena popusti in popolnoma izgine;

- peti korak: odstranitev oborine iz mešanice soli NaCl, sode bikarbone, vode in vodne raztopine ocetne kisline.
12. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov, značilen po tem. da se pripravi po postopku po zahtevku 11.
13. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10 in/ali 12, značilen po tem, da se uporablja za zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine, in/ali zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine.
14. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 13, značilen po tem, da se uporablja za zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed lesa, kateri je izbran izmed lesa smreke, macesna, bora, jelke, bukve, javorja, hrasta, jesena, češnje, oreha, jelše, topola, gabra, breze, lipe, vrbe, robinje, izmed papirja, kartona, lepenke, izmed papirja, lepenke in/ali kartona za izdelavo sveč, izmed materialov, ki vključujejo les, vključno z žagovino in ivemimi ploščami, in izmed materialov, ki vključujejo celulozo.
15. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 13, značilen po tem, da se uporablja za zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed tekstilnih materialov, kateri so sestavljeni iz naravnih vlaken, iz sintetičnih vlaken in/ali iz mešanice teh.
16. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 13, značilen po tem, da se uporablja za zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed tekstilnih materialov, kateri so sestavljeni iz bombaža, volne, svile, lanu, konoplje, jute, ramije, viskoze, poliestra, polipropilena, polietilena, poliamida, poliakrilonitrila in/ali iz mešanice teh.
17. Večnamenski pripravek za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 13, značilen po tem, da se uporablja za zaviranje gorenja materialov, ki so izbrani izmed stiropora, filcev iz volne, iz poliestra, polietra ali polipropilena ter pen iz poliuretana, poliestra in polietra.
18. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in/ali 10, značilen po tem, da vključuje:

- korake postopka izdelave večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 11;

- korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom, kjer je material izbran izmed materialov, ki absorbirajo vodo in vodne raztopine zaradi sestavin materiala in/ali zaradi strukture materiala, zaradi katere absorbirajo vodo in vodne raztopine, in

- korak sušenja impregniranega materiala, kjer so materiali izbrani izmed materialov po zahtevku 14, 15,16 in/ali 17.
19. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18, značilen po tem, da se navedeni korak impregnacije izvede z namakanjem materiala v večnamenskem pripravku po zahtevku 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10 in/ali 12.
20. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material les, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku les v mokrem stanju, ko pripravek odteče z njega, vključuje od 6 ut. % do 15 ut. % pripravka in les v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 2 ut. % do 8 ut. % sestavin pripravka.
21. Les, značilen po tem, daje impregniran po postopku po zahtevku 19 in/ali 20 .
22. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material ivema plošča, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku ivema plošča v mokrem stanju, ko pripravek odteče z nje. vključuje od 2 ut. % do 8 ut. % pripravka in iverna plošča v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 0,5 ut. % do 4 ut. % sestavin pripravka.
23. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material karton za izdelavo sveč, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku karton za izdelavo sveč v mokrem stanju, ko pripravek odteče z njega, vključuje od 90 ut. % do 120 ut. % pripravka in karton za izdelavo sveč v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 10 ut. % do 40 ut. % sestavin pripravka.
24. Karton za izdelavo sveč, značilen po tem, daje impregniran po postopku po zahtevku 19 in/ali 23.
25. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material stiropor, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku stiropor v mokrem stanju, ko pripravek odteče z njega, vključuje od 80 ut. % do 110 ut. % pripravka in stiropor v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 20 ut. % do 60 ut. % sestavin pripravka.
26. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material file iz poliestra, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku navedeni file v mokrem stanju, ko pripravek odteče z njega, vključuje od 450 ut. % do 650 ut. % pripravka in navedeni file v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 25 ut. % do 80 ut. % sestavin pripravka.
27. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material tkanina iz bombaža, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku navedena tkanina iz bombaža v mokrem stanju, ko pripravek odteče z nje, vključuje od 150 ut. % do 250 ut. % pripravka in navedena tkanina iz bombaža v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 5 ut. % do 30 ut. % sestavin pripravka.
28. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, daje navedeni material pena iz poliuretana, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z namakanjem v navedenem pripravku navedena pena iz poliuretana v mokrem stanju, ko pripravek odteče z nje, vključuje od 300 ut. % do 500 ut. % pripravka in navedena pena iz poliuretana v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 20 ut. % do 90 ut. % sestavin pripravka.
29. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18, značilen po tem, da se navedeni korak impregnacije izvede z brizganjem ali škropljenjem večnamenskega pripravka po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in/ali 12 na material.
30. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18 in/ali 29, značilen po tem, daje navedeni material žagovina, pri čemer takoj po izvedenem koraku impregnacije z brizganjem ali škropljenjem z navedenim pripravkom navedena žagovina v mokrem stanju, ko še ni sušena, vključuje od 10 ut. % do 30 ut. % pripravka in navedena žagovina v suhem stanju po izvedenem koraku sušenja vključuje od 5 ut. % do 20 ut. % sestavin pripravka.
31. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18, 19 in/ali 29, značilen po tem, da se korak impregnacije materiala z navedenim pripravkom in korak sušenja impregniranega materiala zaporedoma izvedeta dvakrat ali večkrat.
32. Postopek uporabe večnamenskega pripravka za zaviranje gorenja materialov po zahtevku 18, 19, 29 in/ali 31, značilen po tem, daje navedeni material les in da v les impregnirani večnamenski pripravek odvrača lesne škodljivce, ki so izbrani izmed žuželk, med katerimi so hrošček navadni trdoglav (Anobium punctatum) in njegove ličinke, hrošček hišni kozliček (Hylotrupes bajulus) in njegove ličinke, hrošček navadni parketar (Lyctus linearis) in njegove ličinke ter hrošček kapucinec (Bostricus capucinus) in njegove ličinke.
33. Postopek uporabe večnamenskega pripravka po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 10 in/ali 12, značilen po tem, da postopek vključuje:

- prvi korak brizganja ali škropljenja navedenega večnamenskega pripravka na liste in stebla ozkolistnih in širokolistnih plevelov,

- drugi korak delovanja večnamenskega pripravka na liste in stebla ozkolistnih in širokolistnih plevelov,

- kjer se prvi in drugi korak po potrebi enkrat, dvakrat ali večkrat ponovita v zaporednih dneh in/ali v zaporednih dneh z vmesnim presledkom enega, dveh ali treh dni, kar povzroči rumenenje in osušitev listov in stebel navedenega plevela in s tem zavira rast ozkolistnih in širokolistnih plevelov.
34. Postopek uporabe večnamenskega pripravka po zahtevku 33 za zaviranje rasti širokolistnih plevelov, značilen po tem, daje širokolistni plevel izbran izmed plevelov, med katerimi so bela detelja, rumena detelja, rdeča detelja, ozkolistni tropotec, širokolistni tropotec, regrat, poljski mak, navadna zvezdica, vijolice, njivske spominčice, trobentice.
35. Postopek uporabe večnamenskega pripravka po zahtevku 33 za zaviranje rasti ozkolistnih plevelov, značilen po tem, daje ozkolistni plevel izbran izmed plevelov, med katerimi so zeleni muhvič (lastinsko Setaria viridis), sivozeleni muhvič (Setaria glauca), kosterba (Echinochloa crus-galli), enoletna latovka (Poa annua) in krvava slakonja ((Digitaria sanguinalis).
36. Postopek uporabe večnamenskega pripravka po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. 10 in/ali 12, značilen po tem, da postopek vključuje:

- prvi korak brizganja navedenega večnamenskega pripravka na glazurno površino keramičnih ploščic in/ali na površine materialov iz plastičnih mas, kjer so plastične mase izbrane izmed polipropilena, polietilena, polistirena, polietilentereftalata in polivinilklorida;

- drugi korak delovanja večnamenskega pripravka na navedeno površino keramičnih ploščic in/ali površino materialov iz plastičnih mas tako dolgo, da se na navedeni površini osušen vodni kamen raztopi in odstopi proč od navedene površine in/ali da od navedene površine odstopi proč prah,

- tretji korak brisanja pripravka po navedeni površini keramičnih ploščic in/ali površini materialov iz plastičnih materialov in brisanje pripravka z navedene površine proč, da se z navedene površine odstrani vodni kamen in/ali prah.