SI25643A - Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe - Google Patents
Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe Download PDFInfo
- Publication number
- SI25643A SI25643A SI201900140A SI201900140A SI25643A SI 25643 A SI25643 A SI 25643A SI 201900140 A SI201900140 A SI 201900140A SI 201900140 A SI201900140 A SI 201900140A SI 25643 A SI25643 A SI 25643A
- Authority
- SI
- Slovenia
- Prior art keywords
- terminals
- braking
- electromechanical
- braking system
- electric motor
- Prior art date
Links
- 230000009471 action Effects 0.000 title claims description 3
- 230000033001 locomotion Effects 0.000 claims abstract description 146
- 238000000034 method Methods 0.000 claims abstract description 50
- 238000005192 partition Methods 0.000 claims abstract description 40
- 230000004888 barrier function Effects 0.000 claims abstract description 25
- 230000008569 process Effects 0.000 claims abstract description 22
- 238000009434 installation Methods 0.000 claims description 80
- 230000011664 signaling Effects 0.000 claims description 55
- 238000012546 transfer Methods 0.000 claims description 22
- 238000006073 displacement reaction Methods 0.000 claims description 15
- 238000013461 design Methods 0.000 claims description 13
- 230000005764 inhibitory process Effects 0.000 claims description 11
- 230000000007 visual effect Effects 0.000 claims description 9
- 239000003638 chemical reducing agent Substances 0.000 claims description 8
- 230000004308 accommodation Effects 0.000 claims description 3
- 230000003213 activating effect Effects 0.000 claims description 2
- 238000011017 operating method Methods 0.000 claims 2
- 230000005236 sound signal Effects 0.000 claims 1
- 238000010276 construction Methods 0.000 description 21
- 230000005484 gravity Effects 0.000 description 19
- 229910000831 Steel Inorganic materials 0.000 description 15
- 239000010959 steel Substances 0.000 description 15
- 239000012530 fluid Substances 0.000 description 14
- 230000008676 import Effects 0.000 description 12
- 239000000463 material Substances 0.000 description 12
- 230000001133 acceleration Effects 0.000 description 10
- 230000005540 biological transmission Effects 0.000 description 8
- XEEYBQQBJWHFJM-UHFFFAOYSA-N Iron Chemical compound [Fe] XEEYBQQBJWHFJM-UHFFFAOYSA-N 0.000 description 6
- 238000005260 corrosion Methods 0.000 description 6
- 230000006378 damage Effects 0.000 description 6
- 230000007246 mechanism Effects 0.000 description 6
- 229910001220 stainless steel Inorganic materials 0.000 description 6
- 208000027418 Wounds and injury Diseases 0.000 description 4
- 230000007797 corrosion Effects 0.000 description 4
- 239000002245 particle Substances 0.000 description 4
- XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N water Substances O XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N 0.000 description 4
- 229910052782 aluminium Inorganic materials 0.000 description 3
- XAGFODPZIPBFFR-UHFFFAOYSA-N aluminium Chemical compound [Al] XAGFODPZIPBFFR-UHFFFAOYSA-N 0.000 description 3
- 230000001276 controlling effect Effects 0.000 description 3
- 230000007613 environmental effect Effects 0.000 description 3
- 229910052742 iron Inorganic materials 0.000 description 3
- 230000001105 regulatory effect Effects 0.000 description 3
- 230000035939 shock Effects 0.000 description 3
- 239000010935 stainless steel Substances 0.000 description 3
- 239000003643 water by type Substances 0.000 description 3
- 229910001335 Galvanized steel Inorganic materials 0.000 description 2
- 229920003235 aromatic polyamide Polymers 0.000 description 2
- 239000000919 ceramic Substances 0.000 description 2
- 239000002131 composite material Substances 0.000 description 2
- 230000007423 decrease Effects 0.000 description 2
- 239000000428 dust Substances 0.000 description 2
- 230000005611 electricity Effects 0.000 description 2
- 238000007667 floating Methods 0.000 description 2
- 230000004907 flux Effects 0.000 description 2
- 230000006870 function Effects 0.000 description 2
- 239000008397 galvanized steel Substances 0.000 description 2
- 239000007789 gas Substances 0.000 description 2
- 230000002401 inhibitory effect Effects 0.000 description 2
- 208000014674 injury Diseases 0.000 description 2
- 230000007257 malfunction Effects 0.000 description 2
- 238000011089 mechanical engineering Methods 0.000 description 2
- 229910052751 metal Inorganic materials 0.000 description 2
- 239000002184 metal Substances 0.000 description 2
- 239000000203 mixture Substances 0.000 description 2
- 239000004033 plastic Substances 0.000 description 2
- 238000001556 precipitation Methods 0.000 description 2
- 230000000284 resting effect Effects 0.000 description 2
- 239000003381 stabilizer Substances 0.000 description 2
- VYZAMTAEIAYCRO-UHFFFAOYSA-N Chromium Chemical compound [Cr] VYZAMTAEIAYCRO-UHFFFAOYSA-N 0.000 description 1
- LFQSCWFLJHTTHZ-UHFFFAOYSA-N Ethanol Chemical compound CCO LFQSCWFLJHTTHZ-UHFFFAOYSA-N 0.000 description 1
- 229910000760 Hardened steel Inorganic materials 0.000 description 1
- 230000004913 activation Effects 0.000 description 1
- 230000032683 aging Effects 0.000 description 1
- 238000010420 art technique Methods 0.000 description 1
- 230000008901 benefit Effects 0.000 description 1
- 230000000903 blocking effect Effects 0.000 description 1
- 230000008859 change Effects 0.000 description 1
- 238000006243 chemical reaction Methods 0.000 description 1
- 229910052804 chromium Inorganic materials 0.000 description 1
- 239000011651 chromium Substances 0.000 description 1
- 239000000470 constituent Substances 0.000 description 1
- 230000008878 coupling Effects 0.000 description 1
- 238000010168 coupling process Methods 0.000 description 1
- 238000005859 coupling reaction Methods 0.000 description 1
- 230000003247 decreasing effect Effects 0.000 description 1
- 230000007547 defect Effects 0.000 description 1
- 238000004945 emulsification Methods 0.000 description 1
- 238000005516 engineering process Methods 0.000 description 1
- 239000000446 fuel Substances 0.000 description 1
- 235000012907 honey Nutrition 0.000 description 1
- 238000012423 maintenance Methods 0.000 description 1
- 150000002739 metals Chemical class 0.000 description 1
- 230000004048 modification Effects 0.000 description 1
- 238000012986 modification Methods 0.000 description 1
- 230000003647 oxidation Effects 0.000 description 1
- 238000007254 oxidation reaction Methods 0.000 description 1
- 239000013618 particulate matter Substances 0.000 description 1
- 230000002035 prolonged effect Effects 0.000 description 1
- 230000000630 rising effect Effects 0.000 description 1
- 238000007789 sealing Methods 0.000 description 1
- 238000010008 shearing Methods 0.000 description 1
- 239000012791 sliding layer Substances 0.000 description 1
- 239000007787 solid Substances 0.000 description 1
- 238000001228 spectrum Methods 0.000 description 1
- 239000000126 substance Substances 0.000 description 1
Classifications
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05F—DEVICES FOR MOVING WINGS INTO OPEN OR CLOSED POSITION; CHECKS FOR WINGS; WING FITTINGS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, CONCERNED WITH THE FUNCTIONING OF THE WING
- E05F15/00—Power-operated mechanisms for wings
- E05F15/60—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators
- E05F15/603—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators using rotary electromotors
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05F—DEVICES FOR MOVING WINGS INTO OPEN OR CLOSED POSITION; CHECKS FOR WINGS; WING FITTINGS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, CONCERNED WITH THE FUNCTIONING OF THE WING
- E05F1/00—Closers or openers for wings, not otherwise provided for in this subclass
- E05F1/02—Closers or openers for wings, not otherwise provided for in this subclass gravity-actuated, e.g. by use of counterweights
- E05F1/04—Closers or openers for wings, not otherwise provided for in this subclass gravity-actuated, e.g. by use of counterweights for wings which lift during movement, operated by their own weight
- E05F1/046—Closers or openers for wings, not otherwise provided for in this subclass gravity-actuated, e.g. by use of counterweights for wings which lift during movement, operated by their own weight with rectilinearly-inclined tracks for sliding wings
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05F—DEVICES FOR MOVING WINGS INTO OPEN OR CLOSED POSITION; CHECKS FOR WINGS; WING FITTINGS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, CONCERNED WITH THE FUNCTIONING OF THE WING
- E05F15/00—Power-operated mechanisms for wings
- E05F15/60—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators
- E05F15/603—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators using rotary electromotors
- E05F15/632—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators using rotary electromotors for horizontally-sliding wings
- E05F15/635—Power-operated mechanisms for wings using electrical actuators using rotary electromotors for horizontally-sliding wings operated by push-pull mechanisms, e.g. flexible or rigid rack-and-pinion arrangements
-
- H—ELECTRICITY
- H02—GENERATION; CONVERSION OR DISTRIBUTION OF ELECTRIC POWER
- H02P—CONTROL OR REGULATION OF ELECTRIC MOTORS, ELECTRIC GENERATORS OR DYNAMO-ELECTRIC CONVERTERS; CONTROLLING TRANSFORMERS, REACTORS OR CHOKE COILS
- H02P3/00—Arrangements for stopping or slowing electric motors, generators, or dynamo-electric converters
- H02P3/06—Arrangements for stopping or slowing electric motors, generators, or dynamo-electric converters for stopping or slowing an individual dynamo-electric motor or dynamo-electric converter
- H02P3/08—Arrangements for stopping or slowing electric motors, generators, or dynamo-electric converters for stopping or slowing an individual dynamo-electric motor or dynamo-electric converter for stopping or slowing a dc motor
- H02P3/12—Arrangements for stopping or slowing electric motors, generators, or dynamo-electric converters for stopping or slowing an individual dynamo-electric motor or dynamo-electric converter for stopping or slowing a dc motor by short-circuit or resistive braking
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2201/00—Constructional elements; Accessories therefor
- E05Y2201/40—Motors; Magnets; Springs; Weights; Accessories therefor
- E05Y2201/404—Function thereof
- E05Y2201/408—Function thereof for braking
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2400/00—Electronic control; Electrical power; Power supply; Power or signal transmission; User interfaces
- E05Y2400/10—Electronic control
- E05Y2400/30—Electronic control of motors
- E05Y2400/302—Electronic control of motors during electric motor braking
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2400/00—Electronic control; Electrical power; Power supply; Power or signal transmission; User interfaces
- E05Y2400/80—User interfaces
- E05Y2400/81—Feedback to user, e.g. tactile
- E05Y2400/812—Acoustic
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2400/00—Electronic control; Electrical power; Power supply; Power or signal transmission; User interfaces
- E05Y2400/80—User interfaces
- E05Y2400/81—Feedback to user, e.g. tactile
- E05Y2400/818—Visual
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2400/00—Electronic control; Electrical power; Power supply; Power or signal transmission; User interfaces
- E05Y2400/80—User interfaces
- E05Y2400/81—Feedback to user, e.g. tactile
- E05Y2400/818—Visual
- E05Y2400/822—Light emitters, e.g. light emitting diodes [LED]
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2600/00—Mounting or coupling arrangements for elements provided for in this subclass
- E05Y2600/10—Adjustable
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2600/00—Mounting or coupling arrangements for elements provided for in this subclass
- E05Y2600/40—Mounting location; Visibility of the elements
- E05Y2600/452—Mounting location; Visibility of the elements in or on the floor or wall
-
- E—FIXED CONSTRUCTIONS
- E05—LOCKS; KEYS; WINDOW OR DOOR FITTINGS; SAFES
- E05Y—INDEXING SCHEME ASSOCIATED WITH SUBCLASSES E05D AND E05F, RELATING TO CONSTRUCTION ELEMENTS, ELECTRIC CONTROL, POWER SUPPLY, POWER SIGNAL OR TRANSMISSION, USER INTERFACES, MOUNTING OR COUPLING, DETAILS, ACCESSORIES, AUXILIARY OPERATIONS NOT OTHERWISE PROVIDED FOR, APPLICATION THEREOF
- E05Y2900/00—Application of doors, windows, wings or fittings thereof
- E05Y2900/10—Application of doors, windows, wings or fittings thereof for buildings or parts thereof
- E05Y2900/13—Type of wing
- E05Y2900/132—Doors
Landscapes
- Engineering & Computer Science (AREA)
- Power Engineering (AREA)
- Power-Operated Mechanisms For Wings (AREA)
Abstract
Pričujoči izum opisuje elektromehanski zavorni sistem in postopek njegovega delovanja ter uporabe za varno, kontrolirano in enakomerno premikanje različnih vrst objektov premikanja kot n. pr. vrat, pregradnih sten. pregrad, zapor in zapiral, ki so prednostno drsno premikajoči in/ali rotirajoči ter nameščeni na terenih z naklonom.
Description
Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe
Področje tehnike
Pričujoči izum se nanaša na elektromehanski zavorni sistem za varno in kontrolirano odpiranje in zapiranje različnih vrst vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, prednostno drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor, drsnih zapiral ter rotirajočih krilnih vrat, krilnih pregradnih sten, krilnih pregrad, krilnih zapor, krilnih zapiral ter drugih podobnih drsnih in krilnih zapiral in/ali pregrad.
Prikaz tehničnega problema
Izum si zastavlja nalogo rešiti tehnični problem varnega, kontroliranega, enakomernega in tekočega oziroma gladkega ter s tem uravnavanega gibanja in premikanja objekta premikanja, to je odpiranja in zapiranja različnih vrst vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, prednostno drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor, drsnih zapiral ter rotirajočih krilnih vrat, krilnih pregradnih sten, krilnih pregrad, krilnih zapor, krilnih zapiral ter drugih podobnih drsnih in krilnih zapiral in/ali pregrad, ki so nameščene prednostno na naklonjenih površinah oziroma klančinah z nakloni, ki obsegajo različne kote glede na horizontalno ravnino površine tal namestitve, ali pa na ravni površini, ter katere so gnane ročno oziroma mehansko in/ali motorno, kar je v praksi pogosto na električni pogon. Pri vseh navedenih objektih premikanja je problem mase vrat oziroma njihove težnostne sile zaradi sile gravitacije na zemeljski površini ter v primeru namestitve teh objektov na terenu z naklonskim kotom, kije večji od kota 0° glede na vodoravnico oziroma horizontalo terena namestitve, tudi naklonski kot terena, zaradi česar lahko pride do poškodb osebe, ki takšen objekt premikajo, do poškodb oseb in ali drugih predmetov, ki se nahajajo v polju oziroma tirnici premikanja takšnega objekta, to je njegovega zapiranja oziroma odpiranja, oziroma tudi do poškodb samega objekta premikanja v primeru sunkovitega in nekontroliranega premikanja takšnega objekta pri njegovem ročnem oz. mehanskem premikanju, kadar je ta gnan ročno oz. mehansko v načinu obratovanja ali pa ko pride do okvare motorja in/ali do izpada električne energije v primeru motornega oz. električnega pogona takšnega objekta premikanja.
Izum si nadalje zastavlja nalogo rešiti tehnični problem varnega, kontroliranega in gladkega oziroma tekočega ter s tem uravnavanega odpiranja in zapiranja različnih vrst vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, prednostno drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor, drsnih zapiral ter rotirajočih krilnih vrat, krilnih pregradnih sten, krilnih pregrad, krilnih zapor, krilnih zapiral ter drugih podobnih drsnih in krilnih zapiral in/ali pregrad, ki so nameščene prednostno na naklonjenih površinah oziroma klančinah z nakloni, ki obsegajo različne kote glede na horizontalno ravnino površine tal namestitve, ali pa na ravni površini, ter katere so gnane ročno oz. mehansko in/ali motorno, kar je v praksi pogosto na električni pogon, pri katerih je visoka frekvenca odpiranja in zapiranja takšnih drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral oziroma je njihovo odpiranje in zapiranje pogosto in je zaželena tudi njihova pozicija s katero koli poljubno nastavljivo dimenzijo odprtine, kar je v primeru drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral različna dimenzija širine oziroma dolžine odprtine oz. lumna ter v primeru rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral različna dimenzija širine oziroma dolžine odprtine oz. lumna in hkrati različen kot takšne odprtine oz. lumna, kateri je prednostno v območju od 0° do vključno 180°.
Podatki o stanju tehnike
Do sedaj poznane rešitve zaviranja drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, nameščenih pod naklonom oz. na klančinah, vključujejo hidravlični sistem ali pa mehansko zaviranje z drsno sklopko.
Hidravlični sistemi zaviranja drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral na terenu na klančinah oz. nameščenih pod naklonom ali pa na ravnih tleh terena namestitve so občutljivi na temperaturo okolice, na jakost in čas delovanja strižne sile. Ob visokih temperaturah okolice ima hidravlična tekočina boljše reološke značilnosti kot ob nizkih, ker seji pri višji temperaturi zniža njena viskoznost, kar pa vpliva tudi na delovanje in moč zavore. Podobno se zniža viskoznost hidravlične tekočine pod vplivom naraščajoče strižne sile in/ali dolžine časa njenega delovanja na hidravlično tekočino. Zato hidravlični sistem zaviranja drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral na terenu na klančinah oz. nameščenih pod naklonom in/ali na ravnih tleh ob višjih temperaturah, n. pr. poleti, deluje tekoče in gladko oziroma enakomerno, ob nižjih temperaturah, n. pr. pozimi, pa deluje z zatikanjem in ne-gladko oz. neenakomerno. Zato se takšni objekti premikanja kot drsna in/ali rotirajoča krilna vrata, pregradne stene, pregrade, zapore in zapirala ob višjih temperaturah okolnega zraka in okolice gladko oziroma enakomerno premikajo, t. j. drsijo v primeru drsne izvedbe oziroma rotirajo ob nosilnem objektu oz. stebru, t. j. ob objektu oz. stebru namestitve v primeru rotirajoče krilne izvedbe, ob nižjih temperaturah pa se premikajo zatikajoče. Poleg tega v hidravličnih zavornih sistemih na delovanje vplivajo še drugi elementi okolja kot n. pr. trdni delci s stičnih površin med hidravlično tekočino in stenami takšnega sistema, ki se z uporabo nabirajo v hidravlični tekočini in jo onesnažujejo ter s tem vplivajo na njene lastnosti kot n. pr. na njeno staranje, obrabo in motnje v delovanju, zrak, ki povzroča staranje in obrabo hidravlične tekočine, korozijo in obrabo površin sten takšnega sistema in s tem luščenje njihovih delcev v hidravlično tekočino ter s tem motnje v delovanju sistema hidravlične zavore, ter voda, ki povzroča emulgiranje hidravlične tekočine, korozijo nekaterih njenih sestavin in površin sten takšnega sistema ter s tem motnje v njegovem delovanju. Nadalje v hidravličnih sistemih zavor pogosto pride do uhajanja hidravlične tekočine zaradi obrabe tesnil ob daljšem delovanju sile in/ali napak v tesnjenju konstrukcije takšnih zavornih sistemov, zaradi česar začne hidravlična tekočina iztekati in se zato njen nivo v zavornem sistemu znižuje, kar znižuje varnost zaviranja.
Drsna sklopka oz. torna zavora z lamelami in vzmetjo je občutljiva na obrabo drsenju izpostavljenih stičnih površin sklopke in zavornih oblog, pri čemer se drsna plast tanjša in z uporabo odstranjuje z delovne površine sklopke, zato se s potekom časa uporabe drsne sklopke njena učinkovitost zaviranja znižuje, takšna zavora deluje neenakomerno in jo je potrebno za namen varnega delovanja ob obrabi menjati. Hkrati odluščeni delci onesnažujejo okolico. Poleg tega so drsne površine sklopke občutljive še na druge elemente okolja, kot n. pr. na oksidacijo, korozijo in druge kemijske spremembe površine ter tudi na temperaturne spremembe, kar vključuje večanje oz. širjenje volumna drsnih plasti sklopke ob višjih okolnih temperaturah in višjih temperaturah drsne površine ob pogosti uporabi drsne sklopke ter zmanjševanje oz. krčenje volumna drsnih plasti sklopke ob nižjih okolnih temperaturah in nižjih temperaturah drsne površine ob redkejši uporabi drsne sklopke.
Takšne lastnosti delovanja poznanih zaviralnih sistemov pri drsnih in/ali rotirajočih krilnih vratih, pregradnih stenah, pregradah, zaporah in zapiralih, ki so nameščene pod naklonom oz. na klančinah ali pa tudi na ravnih terenih tal, ne omogočajo njihovega gladkega in enakomernega premikanja in s tem posredno vplivajo na večjo porabo oziroma izgubo časa ob njihovi uporabi, na večjo in hitrejšo obrabo gradbenih elementov takšnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral in s tem na višje stroške njihove uporabe ter njihovega vzdrževanja.
Najdeni patentni dokumenti opisujejo rešitve elektromehanskih oziroma elektromagnetnih zavornih sistemov in/ali mehanizmov, ki se razlikujejo od tukaj opisanega izuma.
Patentna prijava JP 2004052317 (objavljena 19.02.2004) opisuje elektromagnetno zavoro za avtomatsko zapirajoča drsna vrata z malim začetnim navorom in malim delovnim navorom, t. j. navorom tekom delovanja. Opisana vrata drsijo po drsnih vodilih oz. tračnicah. Zaviranje se doseže v kombinaciji elektromagnetne zavore in žice, kije vpeta na zgornji rob drsnega krila vrat in se v celoti razpne pri odprtih vratih ter navije na vreteno v kolut pri zaprtih vratih. Ta zavora vključuje še senzor za zaznavanje predmetov v drsni ravnini drsnega krila vrat, kije nameščen med zapiralnim okvirjem vrat ter robom drsnega krila vrat, ter kontrolno enoto in omogoča v primeru nahajanja objekta v tej drsni ravnini, da se zaustavi zapiranje vrat in s tem prepreči poškodbe objekta. Opisana elektromagnetna zavora je skonstruirana kot generator, ki ima centralno nameščen rotirajoči rotor ter stator, nameščen okoli rotorja. Rotor ima magnetne pole, nameščene enakomerno radialno. Stator ima radialno enakomerno nameščene zobnike, okoli katerih je spiralno navita žica. Pri rotiranju rotorja in njegovega magnetnega polja se v žici okoli zob statorja generira električni tok, ki služi zaviranju in ustavljanju vrat v primeru, ko senzor zazna objekt v drsni ravnini vrat. Značilnost tega generatorja je, da se število polov rotorja in število zob statorja razlikujeta za 1, s čimer se zniža variiranje v gostoti magnetnega polja oz. v gostoti magnetnega pretoka, kar omogoči zagotavljanje enakomernega navora pri zaustavljanju vrat.
Patentna prijava JP 2002332775 (objavljena 22.11.2002) opisuje kontrolno napravo za avtomatsko zapirajoča drsna vrata in elektromagnetno zavoro za takšno kontrolno napravo. Opisana rešitev omogoča varno upravljanje avtomatsko zapirajočih drsnih vrat. Kontrolna naprava vključuje senzor za zaznavanje nahajanja objekta (človek ali drug objekt) v drsni ravnini tekom zapiranja vrat, zračni dušilec za zniževanje hitrosti zapiranja vrat, vsaj tik pred zaprtjem drsnega dela vrat, in elektromagnetno zavoro, ki sestoji iz generatorja in katera ob prejemu signala od senzorja, da se v navedeni drsni ravnini nahaja objekt, zaustavi zapiranje vrat. Opisana kontrolna naprava vključuje kontrolni tokokrog, ki med seboj povezuje generator elektromagnetne zavore in infrardeči senzor (IR senzor), ter med drugim obsega napajalni tokokrog in njegov izhodni terminal, baterijo, upornik, diode, stikalo, povezovalni terminal ob IR senzorju, kontrolni tokokrog vhodnega signala senzorja in preklopne tranzistorje. Opisani generator deluje kot elektromagnetna zavora, kije preko naprave za pretvorbo gibanja povezana z vzmetno enoto za pretvorbo linearnega gibanja drsnih vrat v rotacijsko gibanje vzmeti oziroma žice okoli nje in obratno. Generator ima rotor in stator, kjer je stator nameščen okoli rotorja. V fazi odpiranja vrat se gibanje rotorja prenese v rotacijsko gibanje žice, ki se navija na vretenu vzmeti. Odvečna energija rotorja se shrani v bateriji. Takšna kontrolna naprava omogoča kontroliranje hitrosti zapiranja drsnega dela vrat v fazi premikanja vrat od odprte pozicije do zaprte pozicije.
Elektromehanske rešitve zaviranja drsno premikajočih objektov in med njimi drsnih vrat in/ali krožno oz. rotirajoče premikajočih objektov in med njimi rotirajočih krilnih vrat, ki so poznane v stanju tehnike, ne rešujejo tukaj predstavljenega tehničnega problema in ga tudi ne rešujejo na enak način in z enako konstrukcijo elektromehanskega zavornega sistema ter delovanja tega, kot ga rešuje pričujoči izum.
Opis slik izuma
Slika 1 shematsko prikazuje tehnični problem premikanja objekta premikanja, ki so drsna vrata, pomikajoča na kolesih, po klancu navzdol. Prikazana vrata so nameščena na klancu oz. klančini pod naklonskim kotom β glede na idealno horizontalno ravnino tal okolnega terena, to je v primeru, ko bi bila tla okolnega terena ravna.
Slika 2 shematsko prikazuje tehnični problem premikanja objekta premikanja, ki so rotirajoča krilna vrata, pomikajoča z rotiranjem okoli namestitvenega stebra oziroma ob njem po klancu navzdol. Prikazana vrata so nameščena na klancu oz. klančini pod naklonskim kotom a glede na idealno horizontalno ravnino tal okolnega terena, to je v primeru, ko bi bila tla okolnega terena ravna.
Slika 3 shematsko prikazuje tehnični problem premikanja objekta premikanja, ki so rotirajoča krilna vrata, pomikajoča z rotiranjem okoli namestitvenega stebra oziroma ob njem po klancu navzgor. Rotirajoča vrata so prikazana v odprti poziciji in so zarotirana za kot 90° glede na prvotno lego, prikazano v Sliki 4.
Slika 4 shematsko prikazuje objekt premikanja iz Slike 3, ki so rotirajoča krilna vrata v zaprti poziciji vrat.
Slika 5 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu.
Slika 6 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov krmilne enote elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, to je elektrifikacije in elektronike takšnega sistema, kot je prikazan v sliki 4.
Slika 7 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, kjer je elektromehanska zavora skupaj s krmilno enoto in s signalno enoto nameščena v ohišju s kvadratnim prečnim prerezom in kjer je takšen zavorni sistem s pomočjo nastavitvene enote nastavljen na drsnih vratih v nižji legi in v manjšem razmaku od namestitvenih tal vrat.
Slika 8 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, kjer je elektromehanska zavora skupaj s krmilno enoto in s signalno enoto nameščena v ohišju s kvadratnim prečnim prerezom in kjer je takšen zavorni sistem s pomočjo nastavitvene enote nastavljen na drsnih vratih v višji legi in v večjem razmaku od namestitvenih tal vrat.
Slika 9 shematsko prikazuje enega izmed izvedbenih primerov konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, kjer je elektromehanska zavora skupaj s krmilno enoto in s signalno enoto nameščena v ohišju z okroglim prečnim prerezom in kjer je takšen zavorni sistem s pomočjo nastavitvene enote nastavljen na drsnih vratih v višji legi in v večjem razmaku od namestitvenih tal vrat.
Opis rešitve tehničnega problema
Pri gibanju in premikanju objektov premikanja, kot n. pr. drsnih in/ali krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral na terenu na klančinah oz. nameščenih pod naklonom ali pa na ravnih tleh terena namestitve ter podobnih pregrad in/ali zapiral, kadar so ti gnani mehansko oz. ročno in/ali z motorjem na električni pogon ali na drug pogon, kot je poznano v stanju tehnike, je pomembno zagotavljati enakomerno hitrost premikanja takšnih objektov brez večjih sunkov in/ali brez pospeškov, da se s tem zagotovi varno in kontrolirano ter s tem uravnavano gibanje in premikanje takšnih objektov. Še posebej je to pomembno, kadar se takšen objekt premikanja giblje in premika na terenu, ki ni v vodoravni oziroma horizontalni legi, ker na takšen objekt tedaj deluje še sila gravitacije. Zaradi sile gravitacije oz. težnosti se objekt premikanja zaradi zemeljskega pospeška po terenu, ki ni raven, giblje in premika navzdol ter s tem navzdol vse hitreje, ker vsako sekundo pridobi hitrost do okoli 9.81 m/s v primeru, da ne bi bilo ne zračnega upora in/ali ne trenja ob stiku s talno površino terena. Pri premikanju po klancu/ klančini navzdol je v primeru večje teže in manjšega volumna objekta premikanja, večja sila gravitacije, je manjši upor in zato večja hitrost takšnega objekta kot v primeru nižje teže in večjega volumna objekta premikanja, pri katerem je nižja sila gravitacije, je večji upor in zato nižja hitrost objekta pri premikanju po klancu/ klančini navzdol. Zato je pri gibanju in premikanju objektov premikanja po terenih z naklonom navzdol potrebno zaviranje gibanja objekta premikanja v fazi premikanja po klancu oz. klančini navzdol, da se zagotovi varno in kontrolirano ter s tem uravnavano gibanje in premikanje takšnih objektov brez sunkov in/ali pospeškov ter prednostno z enakomerno in/ali stalno hitrostjo. Shematsko je ta tehnični problem prikazan v Slikah 1, 2, 3 in 4.
Prikazani objekt premikanja v Sliki 1 so drsna vrata DV, ki se pomikajo na kolesih KO in bi v primeru drsenja navzdol v smeri S po klančini oz. klancu KL pod kotom β od vrha klančine VKL pa do zapiralnega stebra vrat ZS pridobivala na hitrosti zaradi sile gravitacije z zemeljskim pospeškom 9,81 m/s2. Naklonski kot β prikazanega klanca KL je kot klanca KL glede na idealno horizontalno ravnino tal okolnega terena, to je v primeru, ko bi bila tla okolnega terena ravna. Da bi zmanjšali ali pa celo povsem nevtralizirali oziroma izničili časovni prirast hitrosti zaradi gravitacije tekom časovnega intervala drsenja vrat navzdol po klancu KL do zapiralnega stebra ZS, bi morali drsna vrata DV zavirati, da bi se varno, to je s stalno in/ali kontrolirano ter s tem z uravnavano hitrostjo pomikala, gibala in premikala do zapiralnega stebra vrat ZS.
Prikazani objekt premikanja v Sliki 2 so rotirajoča krilna vrata KV, ki se pri zapiranju oz. odpiranju rotirajoče premikajo okoli namestitvenega stebra oziroma nosilnega stebra NS za kot vrtenja ε, kije v območju od okoli 0° do okoli 180°, na katerega so vrtljivo oz. rotirajoče nameščena na ležajih LŽ. V primeru gibanja v fazi zapiranja krilnih vrat KV, t. j. rotiranja krilnih vrat ob oz. okoli nosilnega stebra vrat NS v smeri SR navzdol po klancu oz. po klančini KL pod kotom a od vrha klančine krilnih vrat VKKV pa do zapiralne ravnine oziroma zapiralne lege ZL krilnih vrat KV, kjer so na koncu te faze zaprta vrata KV v legi prečno na uvozno cesto UC, kjer ta meji na dovozno cesto DC, takšno vrata pridobivajo na hitrosti gibanja navzdol zaradi sile gravitacije z zemeljskim pospeškom 9,81 m/s2, to je na hitrosti rotiranja navzdol oz. pri kotni hitrosti za pospešek kotne hitrosti, kije približno premo sorazmeren zemeljskemu pospešku. Naklonski kot a prikazanega klanca KL je kot klanca KL glede na idealno horizontalno ravnino tal okolnega terena, to je v primeru, ko bi bila tla okolnega terena ravna. Da bi zmanjšali ali pa celo povsem nevtralizirali oziroma izničili časovni prirast hitrosti zaradi gravitacije tekom časovnega intervala premikanja oz. rotiranja vrat navzdol po klancu KL do zapiralne lege ZL, bi morali krilna vrata KV pri tem rotiranju navzdol zavirati, da bi se varno, to je s stalno in/ali kontrolirano ter s tem z uravnavano hitrostjo pomikala do zapiralne lege ZL. Prikazana krilna vrata imajo v obliki dimenzijo višine roba vrat ob namestitvenem stebru večjo kot na stranskem robu vrat, kije prirezan v spodnjem delu in na spodnjem robu vrat vsaj za velikost kota a ali več kot kot a naklona klanca ter pri rotirajočem gibanju po klancu navzgor v obliki spodnjega roba vrat sledijo naklonu kota, kije vsaj enak kotu a ali večji od njega, zato da se vrata pri odprti legi vzdolž klanca ne poškodujejo na spodnjem robu vratnega krila.
Prikazani objekt premikanja v Sliki 3 so rotirajoča krilna vrata KV, nameščena na terenu z naklonskim kotom a glede na horizontalo. Ta vrata KV se pri zapiranju oz. odpiranju rotirajoče premikajo okoli namestitvenega stebra oziroma nosilnega stebra NS za določen kot vrtenja, ki je v primeru te slike 90° v odprti poziciji vrat. Hkrati se ta vrata KV, ki imajo paralelne nasproti ležeče robove vzporedne, v odprti poziciji nagnejo glede na vertikalno ravnino nosilnega stebra NS še za kot, kije vsaj enak ali večji naklonskemu kotu a, zato da se pri rotaciji ne poškodujejo robovi vrat, predvsem spodnji horizontalni rob vrat in vertikalni rob vrat ob nosilnem stebru NS. Prikazana krilna vrata imajo namreč v obliki dimenzijo višine roba vrat ob namestitvenem stebru enako kot na stranskem robu vrat ter se pri rotirajočem gibanju po klancu navzgor hkrati tudi nagnejo glede na vertikalno lego nosilnega stebra NS za kot, ki je po velikosti vsaj enak kotu a nagiba oz. naklona klanca ali večji od njega zato, da se pri odprti legi vrat vzdolž klanca ne poškodujejo robovi vrat.
Slika 4 prikazuje objekt premikanja iz Slike 3, ki so rotirajoča krilna vrata KV, v zaprti poziciji vrat, ko je navpična ravnina vrat KV vzporedna z navpično ravnino namestitvenega stebra NS.
Zaradi navedenega si tukajšnji izum prizadeva rešiti zastavljeni tehnični problem s konstrukcijo elektromehanskega oziroma elektromagnetnega zavornega sistema, ki bo zagotavljal enakomerno gibanje in premikanje objekta premikanja, prednostno s stalno hitrostjo, ter s tem njegovo varno, tekoče oz. gladko in s tem kontrolirano in uravnavano premikanje in gibanje, ki je bodisi drsenje navzdol po klancu ali pa premikanje in rotiranje navzdol po klancu z naklonom terena namestitve takšnega objekta premikanja, bodisi je to premikanje po ravnem terenu. Predvsem je takšno premikanje po terenu z naklonom navzdol in ko se objekt premikanja giblje, drsi in/ali rotira in premika po takšnem terenu, to je navzdol po klancu oz. klančini z določenim naklonskim kotom.
Pričujoči izum rešuje zastavljeni tehnični problem s konstrukcijo elektromehanskega oziroma elektromagnetnega zavornega sistema, ki vključuje:
A) vsaj eno elektromehansko zavoro ali več elektromehanskih zavor,
B) vsaj enega ali več reduktorjev,
C) vsaj eno ali več enot za prenos gibanja z ene elektromehanske zavore ali z več elektromehanskih zavor na vsaj eno naležno enoto ali na več naležnih enot, kije nameščena oziroma ki so nameščene na objektu premikanja,
D) vsaj eno ali več namestitvenih enot za namestitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve, in nadalje
E) vsaj eno ali več krmilnih enot z nastavljivimi stopnjami zaviranja,
F) vsaj eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore, ter
G) vsaj eno ali več nastavitvenih enot za nastavitev višine namestitve elektromehanskega zavornega sistema.
Objekt premikanja v smislu tega izuma so različne vrste vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, prednostno drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor, drsnih zapiral ter rotirajočih krilnih vrat, krilnih pregradnih sten, krilnih pregrad, krilnih zapor, krilnih zapiral ter drugih podobnih drsnih in krilnih zapiral in/ali pregrad, ki so nameščene prednostno na naklonjenih površinah oziroma klančinah z nakloni oz. nagibi, ki obsegajo različne kote glede na horizontalno ravnino površine tal namestitve, ali pa na ravni površini. Takšni objekti premikanja so gnani ročno oz. mehansko in/ali motorno, kar je v praksi pogosto na električni pogon. Nadalje je pri takšnih objektih premikanja visoka frekvenca premikanja, t. j. odpiranja in zapiranja takšnih objektov kot drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral oziroma je njihovo odpiranje in zapiranje pogosto in je zaželena tudi njihova pozicija s katero koli poljubno nastavljivo dimenzijo odprtine, kar je v primeru drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral različna dimenzija širine oziroma dolžine odprtine oz. lumna ter v primeru rotirajočih krilnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral različna dimenzija širine oziroma dolžine odprtine oz. lumna in hkrati različen kot takšne odprtine oz. lumna, kateri je prednostno v območju od 0° do vključno 180°.
Ti objekti premikanja so nameščeni bodisi zunaj na planem v katerem koli okolju, bodisi znotraj različnih gradbenih in podobnih objektov, vključno z vodnimi plovili in z vodnimi objekti na kopenskih vodah kot n. pr. reke in jezera in/ali na morskih vodah in z njimi povezanih strukturah, kot n. pr. na morju, na oceanu, v zalivu, v luki/ pristanišču.
Najbolj prednostno so takšni objekti premikanja, ki so drsne in/ali rotirajoče krilne pregrade, drsna in/ali rotirajoča krilna vrata, drsna vratna krila ali vratna krila rotirajočih krilnih vrat, drsni in/ali rotirajoči krilni zasloni, zapore ter druga podobna drsna in/ali rotirajoča krilna zapirala in/ali pregradne stene, kjer so takšni objekti gnani mehansko oziroma ročno in/ali motorno bodisi na elektriko ali na drug pogon. Mehanski pogon je na primer ročen z ročnim premikanjem, odpiranjem in/ali zapiranjem takšnih objektov. Prednostno so takšni objekti premikanja gnani na elektriko, še posebej kadar je masa takšnih objektov zelo visoka. Takšen pogon se izvaja z različnimi namenskimi motorji na elektriko in/ali na drug energetski pogon kot n. pr. motorno gorivo kot n. pr. bencin, diesel, alkohol itd. glede na različno maso takšnih objektov ter zahtevnosti njihovega premikanja oz. obratovanja takšnih objektov, ki variira od redkega obratovanja do zelo pogostega obratovanja, v primeru različnih industrijskih objektov premikanja kot n. pr. drsnih in/ali rotirajočih krilnih vrat, pregrad in sten ali pa v primeru teh v stanovanjskih naseljih z več uporabniki.
Objekt oziroma teren namestitve v smislu tega izuma so tla terena oziroma lokacije oziroma konstrukcije in/ali objekti, na katerih je nameščen objekt premikanja. Izbran je izmed objektov oziroma terenov namestitve, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo, kot na primer: talna plošča in/ali tla namestitve elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu za upravljanje in uravnavanje enakomernega gibanja in premikanja navedenih objektov premikanja, vključno z drsnimi in/ali rotirajočimi krilnimi objektov premikanja kot n. pr. drsnih in/ali krilnih vrat, pregrad, sten, zapiral in drugih podobnih drsnih in/ali rotirajočih krilnih zapiral in pregrad.
V posebnih izvedbenih primerih po tem izumu so lahko objekt namestitve v smislu tega izuma tudi različne ladje, transportne ladje, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, pontonske ploščadi ter pontonski in/ali plavajoči pomoli z odseki drsnih pregrad in/ali vrat oziroma zapiral, kjer se takšne ladje in takšni mostovi, ploščadi in/ali pomoli gibljejo in nihajo ter imajo različne nivoje palube oz. talne površine zaradi nihanja gladine vode, na kateri se nahajajo oziroma na kateri so nameščeni, to je n. pr. morjih, oceanih, kopenskih vodah kot jezerih in rekah, v zalivih, na akumulacijskih jezerih, na poplavnih vodah itd.
Elektromehanska zavora v smislu tega izuma je elektromotor, kije izbran izmed elektromotorjev, kot so poznani in kot se uporabljajo v stanju tehnike za elektromehanske oziroma za elektromagnetne zavore. Takšen elektromotor vključuje generator, ki vključuje rotor in stator, ki sta izbrana izmed rotorjev in statorjev, kot so poznani in kot se uporabljajo v stanju tehnike. V enem izmed izvedbenih primerov elektromotorja oziroma generatorja v smislu tega izuma je v centru nameščen rotor z magnetnimi poli in okoli njega stator z zobmi in navoji električne žice okoli njih. V drugem izvedbenem primeru elektromotorja je v centru nameščen stator z zobmi in navoji električne žice okoli teh zob, okoli statorja pa je nameščen rotor z magnetnimi poli. Navedeni motorji imajo lahko različne moči, napetosti in jakosti električnega toka, ki ga proizvajajo ob pogonu v fazi premikanja objekta premikanja, kjer je takšen objekt gnan mehansko oziroma ročno in/ali električno in/ali s silo gravitacije zaradi drsenja navzdol po terenu z nagibom oz. naklonskim kotom oz. po klancu / klančini. V najbolj prednostnem izvedbenem primeru po tem izumu je elektromotor enosmerni krtačni motor. Med primernimi elektromotorji so prednostno n. pr. elektromotorji na enosmerni električni tok (angleško: DC) z območjem napetosti od vključno 6 V do vključno 48 V, z območjem jakosti električnega toka od vključno 0,1 A do vključno 20 A ter z močjo motoija v območju od vključno 0,6 W do vključno 500 W, kjer je izbira odvisna od parametrov terena namestitve in objekta premikanja, predvsem od njegove mase ter od njegovih lastnosti aero-dinamičnosti in/ali lastnosti zračnega upora oziroma lastnosti trenja s podlago in drugimi naležnimi površinami glede na konstrukcijo namestitve in obratovalne oziroma gibalne elemente takšne konstrukcije. Takšen elektromotor ima prednostna območja nazivnih obratov motorja od vključno 1000 obratov na minuto oziroma skrajšano o/min (angleško kratica: rpm) do vključno 4000 o/min. V posebnih izvedbenih primerih so lahko navedeni parametri elektromotorja tudi nižji od navedenih prednostnih minimumov ali pa višji od navedenih prednostnih maksimumov.
S takšnim elektromotorjem skonstruirana elektromehanska zavora v smislu tega izuma ima prednostno območje zavornega momenta oz. navora zavore od minimalno vključno 1 Nm do maksimalno vključno 100 Nm navora ter prednostno območje moči zavore minimalno od vključno 0,6 W do maksimalno vključno z 500 W moči zaviranja. V posebnih izvedbenih primerih je lahko zavorni moment tudi nižji od navedenega prednostnega minimuma ali pa višji od navedenega prednostnega maksimuma. Podobno je lahko v posebnih izvedbenih primerih zavorna moč tudi nižja od navedenega prednostnega minimuma ali pa višja od navedenega prednostnega maksimuma.
Reduktor v smislu tega izuma j e zobniško gonilo, kije kot vmesna enota nameščen med pogonskim strojem oz. tako imenovanim motorjem, kateri je v primeru tukajšnjega izuma elektromotor, in delovnim strojem, kateri je v primeru tukajšnjega izuma objekt premikanja skupaj z enoto za prenos gibanja in njeno naležno enoto. Reduktor v smislu tega izuma je izbran izmed v stanju tehnike poznanih in uporabljanih reduktorjev, kot so poznani med drugim na področju strojništva, konstrukcije različnih strojev in naprav ter avtomobilskega sektorja. Najbolj prednostno je izbrani reduktor planetni reduktor. Navedeni planetni reduktor ali gonilo je gonilo, kije izbrano izmed gonil, kot so poznana in se uporabljajo v stanju tehnike, pri katerih se vsaj ena os, na katero je nameščen zobnik, vrti okoli centralne osi. V posebnih izvedbenih primerih tega izuma so navedena gonila izbrana izmed drugih v stanju tehnike poznanih in uporabljanih gonil, katera imajo možnost tudi povratnega vrtenja oziroma rotiranja, med katerimi so n. pr. razni verižniki, jermenski prenosi, klasični zobniški prenosi itd.
Gred elektromehanske zavore zavornega sistema v smislu tega izuma je preko planetnega reduktorja povezana z elektromotorjem v ustreznem prenosnem razmerju glede na elektromotor elektromehanske zavore ob upoštevanju moči zaviranja in hitrost zaviranja, kjer navedeni elektromotor ob vrtenju rotorja generira oz. proizvaja oz. ustvarja električni tok in napetost in kjer ob nastavitvi moči elektromotorja nastavimo, reguliramo in uravnavamo moč zaviranja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu in s tem navor zaviranja in silo zaviranja, ki deluje na objekt premikanja, kije drsno premikajoči objekt ali pa rotirajoče premikajoči objekt.
Pomembno vlogo v povezavi reduktorja v smislu tega izuma z enoto z prenos gibanja ima še eden ali več ležajev med njima. Ti so izbrani izmed ležajev, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo. Najbolj prednostno je eden oziroma prvi izmed takšnih ležajev izbran izmed enorednih ležajev in drugi izmed enosmernih ležajev. Prvi izmed navedenih ležajev je alternativno lahko izbran tudi izmed dvorednih in/ali valjčnih ležajev. Drugi izmed navedenih ležajev je v posebnih izvedbenih primerih v smislu tega izuma lahko izbran tudi izmed dvosmernih ležajev, kjer je takšen ležaj del enote za prenos gibanja in je v njo vgrajen oz. vkomponiran. Najbolj prednostno je drugi izmed navedenih ležajev izbran izmed enosmernih ležajev, kije hkrati del enote za prenos gibanja in je v njo vgrajen oz. vkomponiran ter je podrobneje opisan spodaj pri enoti za prenos gibanja.
Enota za prenos gibanja oziroma zaviralnega gibanja v smislu tega izuma je izbrana izmed v stanju tehnike poznanih in uporabljanih sistemov in mehanizmov za prenos gibanja, kot so poznani med drugim na področju strojništva, gradbeništva, konstrukcije različnih strojev in naprav ter avtomobilskega sektorja.
V primeru drsno premikajočih objektov premikanja, katerih gibanje, premikanje in pomikanje uravnavamo z elektromehanskim zavornim sistemom po tem izumu, kjer so objekti premikanja izbrani izmed drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor in drsnih zapiral ter drugih podobnih drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, so takšni sistemi in mehanizmi za prenos gibanja med drugim na primer:
a) enota za prenos gibanja zobnik in naležna enota zobna letev,
b) enota za prenos gibanja j ermenica oziroma zobato kolo za naleganje naležne enote, kije zobati jermen,
c) enota za prenos gibanja kolo verižnik za naleganje naležne enote, kije veriga, in
d) enota za prenos gibanja boben ali vitel za naleganje naležne enote, ki je jeklena pletenica ali vrv iz jekla.
Najbolj prednostno je enota za prenos gibanja drsno premikajočih objektov premikanja zobnik in naležna enota zobna letev. V enem izmed izvedbenih primerov, ko je enota za prenos gibanja drsno premikajočih objektov premikanja zobnik in naležna enota, ima zobnik ima na gredi elektromehanske zavore vgrajen enosmerni ležaj, ki omogoči vklop zaviranja samo v eno smer, to je ob drsnem oz. drsečem premikanju objekta premikanja na klancu navzdol, kar je v primeru drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, nameščenih na klancu z nagibom bodisi smer njihovega odpiranja ali zapiranja odvisno od namestitve vrat na terenu oz. objektu namestitve in od lege drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral v fazi zaprte pozicije oziroma v fazi odprte pozicije.
V primeru rotirajoče premikajočih objektov premikanja, katerih gibanje, premikanje in pomikanje uravnavamo z elektromehanskim zavornim sistemom po tem izumu, kjer so objekti premikanja izbrani izmed rotirajočih krilnih vrat, rotirajočih krilnih pregradnih sten, rotirajočih krilnih pregrad, rotirajočih krilnih zapor in rotirajočih krilnih zapiral ter drugih podobnih rotirajočih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, so navedeni sistemi in mehanizmi za prenos gibanja med drugim na primer navojno vreteno ter ustrezna naležna enota matica, ki ob vrtenju oziroma rotiranju potuje po navojnem vretenu.
V enem izmed izvedbenih primerov je takšno navojno vreteno povezano z zobniškim kotnim prenosom, ki je v razmerju bodisi 1:1 ali pa 1:2. Gnani zobnik ima tedaj na gredi zavore vgrajen enosmerni ležaj, ki omogoči vklop zaviranja samo v eno smer, to je ob rotirajočem premikanju objekta premikanja na klancu navzdol, kar je v primeru rotirajočih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, nameščenih na klancu z nagibom bodisi smer njihovega odpiranja ali zapiranja odvisno od namestitve vrat na terenu oz. objektu namestitve in od lege rotirajočih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral v fazi zaprte pozicije oziroma v fazi odprte pozicije.
Naležna enota je izbrana glede na izbran sistem in mehanizem za prenos gibanja. V primeru izbora enote za prenos gibanja z zobnika je naležna enota zobna letev. V primeru izbora jermenice oziroma zobatega kolesa je naležna enota zobati jermen. V primeru izbora kolesa verižnika je naležna enota veriga. V primeru izbora bobna ali vitla je naležna enota jeklena pletenica ali vrv iz jekla. Navedena naležna enota je nameščena na objekt premikanja in je pogosto del konstrukcije objekta premikanja. V nekaterih izvedbenih primerih drsnih vrat je to zobna letev. V primeru rotirajoče premikajočih objektov premikanja, katerih gibanje, premikanje in pomikanje uravnavamo z elektromehanskim zavornim sistemom po tem izumu, kjer so objekti premikanja izbrani izmed rotirajočih krilnih vrat, rotirajočih krilnih pregradnih sten, rotirajočih krilnih pregrad, rotirajočih krilnih zapor in rotirajočih krilnih zapiral ter drugih podobnih rotirajočih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral, kjer je enota za prenos gibanja navojno vreteno, je naležna enota matica, ki ob vrtenju oziroma rotiranju potuje po navojnem vretenu.
Navedene enote za prenos gibanja in njihovi konstrukcijski elementi so lahko različnih velikosti oz. dimenzij in parametrov glede na obratovalne zahteve zavornega sistema v smislu tega izuma ob upoštevanju parametrov in lastnosti objekta premikanja, pri katerem se takšen zavorni sistem uporabi, ter terena in okolja namestitve.
V okolju agresivnih elementov okolja se uporabi specialne materiale navedenih konstrukcijskih elementov elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma in njihovih ohišij. Takšne enote za prenos gibanja in njihovi konstrukcijski elementi so narejeni iz kovin, po potrebi, kadar je to možno glede trdnosti in nosilnosti obremenitev pa tudi iz aluminija ali plastičnih materialov, med njimi n. pr. iz aramidov ali iz kompozitnih materialov. Najbolj prednostno so takšne enote za prenos gibanja in njihovi konstrukcijski elementi za zahtevne obratovalne pogoje narejeni iz jekla, kot n. pr. iz jekla 4.8, kaljenega jekla, cinkanega jekla, pocinkanega jekla, kromiranega jekla, nerjavečega jekla, nerjavečega jekla serije 400, antikorozivno zaščitenega jekla in podobnih materialov.
Pri enoti za prenos gibanja oziroma zaviralnega gibanja v smislu tega izuma je pomemben ležaj, na katerega je na nosilno os zaviralnega sistema v smislu tega izuma nameščen del te enote, kateri nalega na naležno enoto kot n. pr. zobnik, jermenica/ zobato kolo, kolo verižnik in/ali boben oz. vitel. Navedeni ležaj je prednostno izbran izmed enosmernih ležajev, ki s svojim gibanjem, prednostno rotiranjem, omogočajo obratovalno gibanje oz. rotiranje zobnika oz. enote za prenos gibanja oz. zaviralnega gibanja v smeri, ki omogoča zaviranje gibanja objekta premikanja.
V enem izmed izvedbenih primerov je takšen enosmerni ležaj CSK 15P-2RS. Takšen ležaj je glede na parametre zavornega sistema v smislu tega izuma ter glede na parametre konstrukcije objekta premikanja in/ali zahtevnosti terena njegove namestitve izbran tudi izmed drugih ležajev, kot so poznani in kot se uporabljajo v stanju tehnike, med katerimi so na primer CSK xP-2RS ležaji kot CSK 12P-2RS, CSK 15P-2RS, CSK 17P-2RS, CSK 20P-2RS, CSK 25P-2RS, CSK 30P-2RS, CSK 35P-2RS in CSK 40P-2RS, ki imajo različne dimenzije in moč izvedbe ležajev, kar pomeni nosilnost navorov na teh ležajih. Prednost teh ležajev je, da so zaprti z gumo z obeh smeri in da imajo na notranjem delu ležaja utor za zagozdo, preko česar se prenaša vrtenje z reduktorja na zobnik oz. na drug nosilni element enote za prenos gibanja. Navedeni enosmerni ležaji, imenovani tudi antireverzni ležaji, se nameščajo direktno na gredi, omogočajo prenašanje visokih navorov in prenašajo navor samo v eni smeri. S tem prenašajo navor n. pr. na enoto za prenos gibanja samo v eni smeri in omogočajo prosti tek te enote v nasprotni smeri.
V alternativnem izvedbenem primeru, ko se elektromehanska zavora izvede tako, da se enota za prenos gibanja kot n. pr. zobnik vrti v obe smeri, to je ne samo v fazi zaviranja, temveč tudi v pasivni fazi, t. j. ko gibanja in premikanja objekta premikanja ni potrebno uravnavati in zavirati, navedeni elektromotor te zavore proizvaja električno energijo pri gibanju v obe smeri, se navedenega enosmernega ležaja ne uporabi.
Krmilna enota z nastavljivimi stopnjami zaviranja v smislu tega izuma, imenovana tudi kontrolna enota ali nadzorna enota, na katero je priklopljen elektromotor po tem izumu, vključuje vezane v svoj električni tokokrog oziroma električno vezje:
KI) vsaj enega ali več vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk za navedeni elektromotor, kjer so ti priključki oz. sponke vezani v električni tokokrog oz. vezje navedene krmilne enote,
- Κ2) vsaj enega ali več uporov za navedene priključke oz. sponke,
- K3) vsaj eno ali več usmerniških diod,
K4) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, ki je oziroma ki so vključeni v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote pred navedeno signalno enoto,
K5) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, ki je oziroma ki so vključeni v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote za navedeno signalno enoto,
- K6) vsaj eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore po tem izumu, ter
- K7) vsaj eno ali več zener diod.
Takšna krmilna oz. kontrolna oz. nadzorna enota z nastavljivimi stopnjami zaviranja v smislu tega izuma, na katero je priklopljen elektromotor po tem izumu, vključuje vezane v svoj električni tokokrog oziroma električno vezje sledeče elemente oz. komponente s sledečimi funkcijami in lastnostmi:
- KI) vsaj enega ali več vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk za navedeni elektromotor, ki so vezani v električni tokokrog oz. vezje navedene krmilne enote; Navedeni priključki oziroma sponke so vezani zaporedno v električni tokokrog oz. vezje za tem elektromotorjem. Za elektromotor lahko izberemo minimalno dva (2) priključka oziroma 2 sponki, t. j. sponki Pl in P2, kar omogoča nastavitev samo ene stopnje zaviranja. Sicer lahko izberemo poljubno število takšnih priključkov oz. sponk za motor, to je priključke oz. sponke od P1 do Pn, kjer je n poljubno celo število, večje od 1. Priključki, imenovani tudi sponke, so izbrani izmed priključkov oz. sponk, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo za krmilne oziroma kontrolne enote elektromotorjev. V prednostni izvedbi tega izuma je izbranih 11 priključkov za motor oz. sponk, t. j. priključki Pl, P2, P3, P4, P5, P6, P7, P8, P9, PIO in Pl 1, kar omogoča nastavitev 10 stopenj zaviranja. V izvedbenem primeru, prikazanem v Sliki 6, je takšnih priključkov oziroma sponk 6 in so označene z oznakami Pl, P2, P3, P4, P5 in P6. To omogoča nastavitev petih (5) različnih stopenj zaviranja, kar je najbolj prednostna izvedba tega izuma.
K2) vsaj enega ali več uporov za navedene priključke oz. sponke;
Pri tem je na vsakega od priključkov oz. sponk od P2 do Pn za naravnavo stopenj zaviranja nameščen po vsaj en upornik od vključno R1 za priključek oziroma sponko P2 do vključno Rn v primeru m stopenj zaviranja, kjer je m poljubno celo število, večje od 1, za priključek oziroma sponko Pn, kjer je n poljubno celo število, večje od 1 in kjer je število n enako številu m + 1, in kjer so uporniki skupaj s priključki vezani zaporedno v električni tokokrog oz. vezje za navedenim elektromotorjem tako, daje po en upornik vezan pred enim priključkom oz. sponko.
V izvedbenem primeru izbire priključkov za elektromotor Pl, P2, P3, P4, P5, P6, P7, P8, P9, PIO in Pl 1 za 10 stopenj zaviranja so upori za priključke od P2 do Pl 1, in sicer upori od Rl, R2, R3, R4, R5, R6, R7, R8, R9 do RIO. V primeru izbire priključkov za motor od Pl do Pn, kjer je n poljubno celo število, večje od 1, je uporov od Rl do R(n-l). V izvedbenem primeru, prikazanem v Sliki 6, je pet (5) takšnih uporov z oznakami Rl, R2, R3, R4 in R5, kjer je upor Rl vezan pred priključkom/ sponko P2, upor R2 pred priključkom/ sponko P3, upor R3 pred priključkom/ sponko P4, upor R4 pred priključkom/ sponko P5 ter upor R5 pred priključkom/ sponko P6. Upori so izbrani izmed uporov, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo za krmilne oziroma kontrolne enote elektromotorjev. Najbolj prednostno so upori izbrani izmed keramičnih uporov. Območje upora in moči posameznega takšnega upora je od vključno minimalno 1,2 Ohm do vključno maksimalno 120 Ohm električne upornosti oz. upora in od vključno minimalno 5 W do vključno maksimalno 200 W moči. V enem izmed izvedbenih primerov imajo takšni upori upornost 4,7 Ohm pri moči 7 W.
K3) vsaj eno ali več usmemiških diod;
Navedene usmemiške diode, ki so oziroma ki je v izvedbenem primeru, prikazanem v Sliki 6, samo ena in je označena z oznako Dl, so vezane v tokokrog oz. vezje za navedenim elektromotorjem in pred povezavo z navedenimi priključki od P2 do Pn in uporniki od R1 do R(n-l). Izbrane so izmed usmemiških diod, kot so poznane in kot se v stanju tehnike uporabljajo za vezavo elektromotorjev na različne druge enote glede na namen takšnih povezav. Območje napetosti in jakosti električnega toka posamezne takšne usmemiške diode je od vključno minimalno 50 V do vključno maksimalno 500 V električne napetosti in od vključno minimalno 2 A do vključno maksimalno 30 A jakosti električnega toka. V enem izmed izvedbenih primerov so takšne usmemiške diode za napetost 100 V in jakost električnega toka 8 A.
K4) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, kije vključen oz. ki so vključeni v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote pred navedeno signalno enoto; Navedeni upor oziroma upori za signalno enoto, kije n. pr. v izvedbenem primeru iz Slike 6 samo eden in označen z R7, so v električni tokokrog oz. vezje vezani za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga oz. vezja, kije vzporedna z navedenimi priključki /sponkami z oznakami P2 do Pn oziroma do P6 v Sliki 6 in za njimi ter pred navedeno signalno enoto z oznako D3 v Sliki 6 ter vzporedno z zener diodo z oznako D2 v Sliki 6. Takšen upor je izbran izmed uporov, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo za vezavo signalnih enot in zener ter podobnih diod na elektromotorje. Območje upora in moči posameznega takšnega upora je od vključno minimalno 400 Ohm do vključno maksimalno 820 Ohm električne upornosti oz. upora in od vključno minimalno 2 W do vključno maksimalno 5 W moči. V enem izmed izvedbenih primerov so takšni upori upornosti 470 Ohm in moči 2 W.
K5) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, kije vključen oz. ki so vključeni v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote za navedeno signalno enoto;
Navedeni upor oziroma upori za signalno enoto, ki so n. pr. v izvedbenem primeru iz Slike 6 označeni z R6, so v električni tokokrog oz. vezje vezani za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga, kije vzporedna z navedenimi priključki /sponkami od P2 do Pn oziroma do P6 v Sliki 6 in za njimi ter za navedeno signalno enoto z oznako D3 v Sliki 6 ter zaporedno za vejo tokokroga oz. vezja z zener diodo z oznako D2 v Sliki 6. Takšen upor je izbran izmed uporov, kot so poznani in kot se v stanju tehnike uporabljajo za vezavo signalnih enot in zener ter podobnih diod na elektromotorje. Območje upora in moči posameznega takšnega upora je od vključno minimalno 100 Ohm do vključno maksimalno 300 Ohm električne upornosti oz. upora in od vključno minimalno 2 W do vključno maksimalno 5 W moči. V enem izmed izvedbenih primerov so takšni upori upornosti 150 Ohm in moči 2 W.
K6) vsaj eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore po tem izumu;
Navedena signalna enota, ki je n. pr. v izvedbenem primeru iz Slike 6 samo ena in označena z D3, oziroma več takšnih signalnih enot, so v navedeni električni tokokrog oz. vezje vezane za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga oz. vezja krmilne enote, kije vzporedna z vejo navedenih priključkov/ sponk z oznakami od P2 do Pn oziroma do P6 v Sliki 6, ter skupaj na veji s pred njo vključenim uporom R7 in vzporedno z zener diodo ter pred uporom R6. Takšna signalna enota je izbrana izmed vizualnih in/ali zvočnih signalnih enot. Radarje ta signalna enota vizualna in prednostno LED svetilka, je to najbolj prednostno LED dioda v rdeči barvi svetlobe s premerom svetilke 3 mm. Najbolj prednostno navedena LED dioda oddaja svetlobo v spektru rdeče svetlobe, kar je v območju z valovno dolžino od vključno 620 nm do vključno 750 nm. Obratovalna napetost in moč ter jakost električnega toka takšnih signalnih enot, kadar so to LED diode, je od vključno minimalno 2 V do vključno maksimalno 2,8 V električne napetosti, od vključno minimalno 5 mA do vključno maksimalno 1 A jakosti električnega toka ter od vključno minimalno 0,02 W do vključno maksimalno 2 W moči nominalnega toka. Jakost svetilnega toka v primeru takšnih LED diod je od vključno 20 med do vključno 500 med (milikandela oz. milicandela) pri premeru LED diod od vključno 3 mm do vključno 20 mm.
ter
- Κ7) vsaj eno ali več zener diod.
Navedena zener dioda, ki je n. pr. v izvedbenem primeru iz Slike 6 samo ena in označena z D2, oziroma več takšnih zener diod, so v navedeni električni tokokrog oz. vezje vezane za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga oz. vezja krmilne enote za navedenimi priključki/ sponkami z oznakami od P2 do Pn oziroma do P6 v Sliki 6, kjer je ta veja vzporedna z vejo tokokroga oz. vezja, v kateri sta zaporedno vezana signalna enota, kije v Sliki 6 z oznako D3, in upor pred njo, kije v Sliki 6 označen z oznako R7, ter hkrati pred uporom za signalno enoto, ki je v Sliki 6 označen z oznako R6. V elektromehanski zavori v smislu tega izuma iz navedenega elektromotorja dobimo precej nestabilno električno napetost, zato se navedena zener dioda v vezje oz. tokokrog vključi kot stabilizator napetosti in tako preprečuje, da bi napetost na električnih komponentah v tokokrogu/ vezju, predvsem na signalni enoti, narasla preko oz. presegla maksimalno specificirano napetost zener diode, t. j. da n. pr. ne bi presegla v nekaterih izvedbenih primerih po tem izumu maksimalne napetosti 5,1 V ali pa 9,1 V. Zener dioda se uporablja za stabilizacijo napetosti v električnem vezju oz. tokokrogu tako, daje izhodna napetost takšnega tokokroga oz. vezja čim manj odvisna od napajalne napetosti in obremenitev v vezju oz. tokokrogu ter da se s tem v navedenem vezju prepreči prekomerna napetost in da se prepreči tudi morebitne elektrostatične razelektritve in s tem povezane poškodbe električnih komponent v električnem tokokrogu oz. vezju. Takšna zener dioda je izbrana izmed diod, kot so poznane in kot se v stanju tehnike uporabljajo za vezavo signalnih enot in navedenih priključkov oziroma sponk na elektromotorje. Območje napetosti posamezne takšne zener diode je od vključno minimalno 3 V do vključno maksimalno 9,1 V električne napetosti. V enem izmed izvedbenih primerov so takšne zener diode napetosti 5,1 V.
V smislu tega izuma ima krmilna enota z navedeno konfiguracijo in konstrukcijo ter z vključitvijo in priključitvijo v njen električni tokokrog oziroma v njeno električno vezje priključkov oz. sponk od P2 do Pn, kjer je n poljubno celo število, večje od 1, ter uporov od R1 do R(n-l) oziroma od R1 do Rm, kjer je n navedeno poljubno celo število in kjer je m tudi poljubno celo število, večje od 1, pri čemer je število m za 1 manjše od navedenega števila n, kjer so ti upori namenjeni za navedene priključke oz. sponke, možnost nastavitve vsaj ene ali več stopenj zaviranja, in sicer m stopenj zaviranja, to je vsaj eno ali več različnih moči zaviranja gibanja in pomikanja po ravnem terenu oziroma gibanja in pomikanja po klancu navzdol objekta premikanja, kjer je m poljubno celo število, enako navedenemu številu m zgoraj, kije enako n-1 oziroma j e število sponk n enako m+1. Nastavitev samo ene stopnje zaviranja se doseže z vključitvijo priključka oz. sponke P2 in upora R1 poleg priključka oz. sponke Piv krmilno enoto po tem izumu. Nastavitev dveh stopenj zaviranja se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še dveh priključkov oz. sponk P2 in P3 in dveh uporov R1 in R2 v krmilno enoto. Nastavitev treh stopenj zaviranja se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še treh priključkov oz. sponk P2, P3 in P4 in treh uporov Rl, R2 in R3 v krmilno enoto. Nastavitev štirih stopenj zaviranja se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še štirih priključkov oz. sponk P2, P3, P4 in P5 in štirih uporov Rl, R2, R3 in R4 v krmilno enoto. Nastavitev petih stopenj zaviranja se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še petih priključkov oz. sponk P2, P3, P4, P5 in P6 in petih uporov Rl, R2, R3, R4 in R5 v krmilno enoto. Nastavitev poljubnih m stopenj zaviranja, kjer je m navedeno celo število, se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še priključkov oz. sponk od P2 preko P3, P4, P5, P6 in vseh vmesnih priključkov/ sponk vse do priključka/ sponke Pn ter uporov od Rl preko R2, R3, R4, R5 in vseh vmesnih uporov vse do upora Pm oziroma P(n-l) v krmilno enoto po tem izumu, kjer je število n enako številu m+1 oziroma je število m enako številu n-1. Nastavitev 10 stopenj zaviranja, kjer je m enako 10, se doseže z vključitvijo poleg priključka oz. sponke Pl še deset priključkov oz. sponk P2, P3, P4, P5, P6, P7, P8, P9, PIO in Pl 1, in deset uporov, t. j. uporov Rl, R2, R3, R4, R5, R6, R7, R8, R9 in RIO v krmilno enoto.
Prednostno je število stopenj nastavitev zaviranja po tem izumu v območju od vključno 1 do 10, kar pomeni, da prednostno krmilna enota vključuje priključke oz. sponke od vključno priključka/ sponke P2 do vključno priključka/ sponke Pil. Najbolj prednostno je število takšnih stopenj nastavitev zaviranja v območju od vključno 1 do 5, kar pomeni da prednostno krmilna enota po tem izumu vključuje priključke oz. sponke od vključno priključka/ sponke P2 do vključno priključka/ sponke P6.
Signalna enota v smislu tega izuma je izbrana izmed signalnih enot, ko so poznane in kot se uporabljajo v stanju tehnike, med katerimi so na primer različne naprave za vizualno in/ali zvočno signalizacijo delovanja elektromehanske zavore po tem izumu kot n. pr. za vizualno signalizacijo različno vrstna signalna svetila oz. signalne lučke, ki so najbolj prednostno zaradi energetske varčnosti izbrane izmed LED svetilk, in/ali za zvočno signalizacijo z različnimi vrstami zvočnikov, ki so najbolj prednostno izbrani izmed piezo zvočnikov.
Ključna enota v elektromehanskem zavornem sistemu v smislu tega izuma je tudi nastavitvena enota, ker je zaradi zagotavljanja pravilnega delovanja tega elektromehanskega zavornega sistema in s tem varnega in kontroliranega ter enakomernega in s tem uravnavanega premikanja in gibanja objekta premikanja pomembna in zahtevana do milimetra natančna nastavitev višine namestitve tega elektromehanskega zavornega sistema. Takšna do milimetra natančna nastavitev višine je pomembna, ker morajo biti v primeru prenosa gibanja z elektromehanske zavore na naležno enoto, nameščeno na objekt premikanja, zagotovljeni stalna in čim boljša naležnost, stalni in čim boljši stik ter stalno in čim boljše oprijemanje premikajočih se površin navedenih enot, t. j. enote za prenos gibanja in naležne enote. Pri tem je ključna tudi zračnost med temi enotami, kot v primeru prenosa gibanja z zobnika na zobato letev, kjer mora biti zračnost med zobnikom in zobato letvijo vsaj 2 mm. Takšne nastavitve ne moremo doseči s stopenjsko nastavitvijo, ampak samo z zvezno nastavitvijo višine elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu. Predvsem ker je postopek montaže elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma v praksi pogosto takšen, da se v primeru motornega pogona za objekt premikanja najprej namesti pogon, kar ni predmet tega izuma, in šele potem enota za prenos gibanja ter za njo elektromehanska zavora, ki se nastavi na obratovalno višino, to je višino tekom obratovanja in delovanja ob namestitvi v skupno konstrukcijo z objektom premikanja.
V izvedbenem primeru po tem izumu, v katerem je n. pr. enota za prenos gibanja zobnik in je naležna enota zobata letev ter se elektromehanski sistem zavore po tem izumu uporabi pri drsnih vratih na motorni pogon, je postopek montaže elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu v praksi pogosto takšen, da se najprej pritrdi pogon vrat za drsna vrata in šele po tem ena ali več zobatih letev ter na koncu navedena elektromehanska zavora v smislu tega izuma, ki se nastavi na takšno višino, kot je fiksirana zobata letev zato, da se doseže čim boljše oprijemanje zobnika in zobate letve. V alternativnih izvedbenih primerih je lahko namestitev višine izvedena tudi z uporabo drugačne nastavitvene enote, izbrane izmed nastavitvenih enot, kot so poznane in se uporabljajo v stanju tehnike. Nastavitev višine je lahko še z dvema vijakoma na ploščatem delu, kjer je eden z luknjo in ima drugi polkrožni utor, da se lahko nastavi višina in da ob tem navedena vijaka stisneta skupaj dve plošči oz. njihovi površini.
Nastavitvena enota je izbrana tudi izmed drugih v stanju tehnike poznanih in uporabljanih mehanizmov in komponent, ki omogočajo zvezno nastavitev višine, med katerimi so na primer dve ploščati ročici, povezani z vijakom in pričvrščeni nanj z matico, kateri se vrtita okoli osi vijaka za poljuben kot od 0° do 360° in najbolj prednostno od 0° do 180°, s čimer se s pričvrstitvijo z matico naravna razdalja elektromehanske zavore in enote za prenos gibanja od tal terena namestitve.
Možna je tudi uporaba teleskopske enote, ki omogoča zvezno oziroma analogno nastavitev poljubne želene višine nastavitve s pomočjo pričvrstitvenih oz. fiksimih oz. blokimih objemk in/ali drugih podobnih elementov, kot so v stanju tehnike poznani v teleskopskih nastavitvah dolžin in višin različnih elementov v konstrukcijah, strojih in napravah. Podrobneje so nekateri izmed izvedbenih primerov nastavitvenih enot po tem izumu prikazani v Slikah 7, 8 in 9 ter opisani v izvedbenih primerih v nadaljevanju.
Nastavitvena enota je ključna tudi zato, da z njo nastavimo višino namestitve elektromehanskega zavornega sistema glede na teren namestitve in glede na parametre oziroma značilnosti navedenega objekta premikanja ter glede na parametre oziroma značilnosti celotne konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma, vključno z obliko, maso, materiali in konfiguracijo ter konstrukcijo telesa elektromehanske zavore in drugih posameznih enot in elementov takšnega elektromehanskega zavornega sistema ter tudi glede na obratovalne zahteve tako zavornega sistema v smislu tega izuma kot objekta premikanja, v povezavi s katerim se takšen zavorni sistem namesti oziroma montira in konfigurira za obratovanje, ter glede na parametre oz. lastnosti objekta namestitve oziroma terena namestitve ter njegovega naklonskega kota in/ali od parametrov objekta premikanja, predvsem od mase, od aerodinamičnosti oblike in volumna ter konstrukcije objekta premikanja ter od parametrov okolnih elementov terena namestitve in lokacije namestitve, med katerimi so n. pr. okolna in obratovalna temperatura, smer in jakost vetrov, različne vrste padavin in sestava ozračja, vključno s korozivnostjo plinov, par in prašnih delcev v ozračju na lokaciji namestitve.
Namestitvena enota v smislu tega izuma služi za namestitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve in s tem na teren namestitve. Izbrana je izmed namestitvenih enot, kot so poznane in kot se uporabljajo v stanju tehnike. Izvedena je lahko na primer kot namestitvena plošča s perforacijami za vijake kot n. pr. vijaki za beton in po potrebi matice, za spojke in druge podobne pričvrstitvene elemente, s katerimi se pritrdi na in v tla in po potrebi v druge površine in dele terena namestitve. Pričvrstitev se lahko izvede tudi z direktnim kotnim nosilcem in brez namestitvene plošče.
Elektromehanski oziroma elektromagnetni zavorni sistem v smislu tega izuma lahko vključuje:
- eno ali več elektromehanskih zavor po tem izumu,
- enega ali več reduktorjev,
- eno ali več enot za prenos gibanja z ene elektromehanske zavore ali z več elektromehanskih zavor na eno naležno enoto ali na več naležnih enot,
- eno ali več namestitvenih enot za namestitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve,
- eno ali več krmilnih enot z nastavljivimi stopnjami zaviranja,
- eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore, in
- eno ali več nastavitvenih enot za nastavitev višine namestitve elektromehanskega zavornega sistema.
Število posameznih enot oziroma komponent in elementov, ki so funkcijske in/ali konstrukcijske enote v elektromehanskem oziroma elektromagnetnem zavornem sistemu v smislu tega izuma, je odvisno od obratovalnih zahtev, parametrov oz. lastnosti objekta namestitve oziroma terena namestitve ter njegovega naklonskega kota in/ali od parametrov objekta premikanja, predvsem od mase, od aero-dinamičnosti oblike in volumna ter konstrukcije objekta premikanja ter od parametrov okolnih elementov terena namestitve in lokacije namestitve, med katerimi so n. pr. okolna in obratovalna temperatura, smer in jakost vetrov, različne vrste padavin in sestava ozračja, vključno s korozivnostjo plinov, par in prašnih delcev v ozračju na lokaciji namestitve.
Navedene enote, elementi in komponente elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma in njihovi konstrukcijski elementi so lahko različnih velikosti oz. dimenzij ter parametrov ter iz različnih materialov glede na obratovalne zahteve zavornega sistema v smislu tega izuma ob upoštevanju parametrov in lastnosti objekta premikanja, pri katerem se takšen zavorni sistem uporabi, ter terena in okolja namestitve. V okolju agresivnih elementov okolja se uporabi specialne materiale z zahtevano obratovalno trdnostjo navedenih konstrukcijskih elementov elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma in njihovih ohišij. Navedeni specialni materiali so izbrani izmed materialov, kot so poznani in kot se uporabljajo v stanju tehnike, med katerimi so med drugim različne kovine, po potrebi, kadar je to možno glede trdnosti in nosilnosti obremenitev pa tudi iz aluminija ali plastičnih materialov, med njimi n. pr. iz aramidov ali iz kompozitnih materialov. Najbolj prednostno so takšni materiali za zahtevne pogoje obratovanja izbrani izmed jekel, kot n. pr. jekla 4.8, kaljena jekla, cinkana jekla, kromirana jekla, pocinkana jekla, nerjaveča jekla, nerjaveča jekla serije 400, antikorozivno zaščitena jekla in podobni materiali.
Predmet tega izuma je tudi postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistem po tem izumu z nastavitvijo stopenj zaviranja glede na parametre oziroma značilnosti objekta premikanja, glede na značilnosti terena namestitve tega sistema in/ali glede želenega obsega zaviranja, kar dosežemo z nastavitvijo različnih stopenj navorov zaviranj in s tem različnih velikosti navorov zaviranj. Želeni obseg zaviranja v smislu tega izuma pomeni želeno vrednost navora zaviranja oziroma želeni navor zaviranja.
Takšen postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema vključuje nastavitev stopenj zaviranja glede na parametre objekta premikanja, glede na značilnosti terena namestitve tega sistema in/ali glede na želeno vrednost navora zaviranja s konfiguriranjem in konstruiranjem navedenega elektromehanskega zavornega sistema tako, da se v njegovo krmilno enoto poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih navedenih enot krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema vključi in priključi različno število priključkov oziroma sponk in različno število uporov za navedene priključke oziroma sponke.
To dosežemo s konfiguriranjem in konstruiranjem elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma tako, da vanj poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih enot elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma vključimo in priključimo različno število uporov in različno število priključkov oziroma sponk, ki jih vključimo v krmilno enoto elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma. Več uporov za navedene priključke oz. sponke, ko konfiguriramo, priključimo in vključimo v električni tokokrog oz. električno vezje krmilne enote, vezane zaporedno pred posamezne priključke oz. sponke, in več priključkov oz. sponk, ko vključimo v električni tokokrog oz. električno vezje krmilne enote, vezane zaporedno, toliko večjo skupno upornost elektromehanske zavore dosežemo in s tem toliko nižji zavorni navor oz. navor zaviranja takšne elektromehanske zavore in s tem elektromehanskega zavornega sistema, katerega del je takšna elektromehanska zavora.
Takšen postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema obsega konfiguracijo, vključitev in priključitev različnega števila priključkov oziroma sponk, vezanih zaporedno v električni tokokrog krmilne enote, v katerega se priključi in vključi elektromotor elektromehanske zavore in druge enote elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, ter različno število uporov za te priključke oziroma sponke, vezanih zaporedno in pred posameznimi navedenimi priključki oziroma sponkami v električni tokokrog krmilne enote elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu v zaporedju korakov vključevanja posameznih priključkov oz. sponk od sponke P2 do poljubne sponke Pn, kjer je n poljubno celo število, kije večje od ena oziroma 1, in z njimi povezanega vključevanja uporov za navedene priključke oz. sponke od upora R1 za priključek oz. sponko P2 do upora Rm za priključek oz. sponko Pn, kjer je m poljubno celo število, kije večje od ena oz. 1 in kije za 1 manjše od števila n, to je m = n—1 oziroma je število n za 1 večje od števila m, to je n= m+1. Pri tem je navedenih zaporednih korakov nastavitev stopenj zaviranj tega sistema toliko, kolikor je število stopenj nastavitev zaviranj, kar je toliko, kolikor znaša število m.
Prednostno takšen postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema vključuje nastavitev m stopenj zaviranja in s tem m korakov nastavitev stopenj zaviranja, kjer je m poljubno celo število večje od 1, s konfiguriranjem in konstruiranjem navedenega elektromehanskega zavornega sistema tako, da se v njegovo krmilno enoto poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih navedenih enot krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema vključi in priključi različno število priključkov oziroma sponk, kije enako številu n, kjer je n poljubno celo število, kije večje od ena in je za ena večje od števila m, kjer je m je poljubno celo število, kije večje od ena in je za ena manjše od navedenega števila n, ter različno število uporov, kije enako navedenemu številu m, za navedene priključke oziroma sponke.
Kadar elektromehanski zavorni sistem po tem izumu nastavimo in konfiguriramo tako, da ima m stopenj zaviranj, v njegovo krmilno enoto vključimo n priključkov oziroma sponk, kjer je število n enako številu m+1, pri čemer sta števili m in n poljubni celi števili, ki sta večji od 1, pomeni, da ima ta zavorni sistem število korakov, kije enako številu m, kar je število stopenj zaviranja, kije hkrati enako številu n-1. V prednostnem izvedbenem primeru, ko je število stopenj zaviranj 10, je tudi število korakov nastavitve zaviranj enako 10 (m = 10) in se zato v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do Pl 1 (n = 10+1) ter s tem tudi upore za njih od R1 do RIO. V najbolj prednostnem izvedbenem primeru, ko je število stopenj zaviranj enako 5 (m = 5) in se zato v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do P6 (n = 5+1) in ob njih upore od R1 do R5, je število korakov tega postopka 5.
V enem izmed izvedbenih primerov postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu za nastavitev in konfiguracijo m stopenj zaviranj vključuje m korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev n števila priključkov oziroma sponk in m števila uporov za navedene priključke oziroma sponke, ki so vezani zaporedno v električni tokokrog krmilne enote navedenega elektromehanskega zavornega sistema in skupaj z elektromotorjem elektromehanske zavore in drugih enot elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, pri čemer so navedeni upori vezani zaporedno in pred posameznimi navedenimi priključki oziroma sponkami v električni tokokrog navedene krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema v zaporedju korakov vključevanja posameznih priključkov oziroma sponk od sponke P2 do poljubne sponke Pn in z njimi povezanega vključevanja uporov za navedene priključke oziroma sponke od upora R1 za priključek oziroma sponko P2 do upora Rm za priključek oziroma sponko Pn, kjer je m poljubno celo število, ki je za 1 manjše od števila n.
V nadaljnjem od izvedbenih primerov takšen postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema vključuje nastavitev in konfiguracijo m stopenj zaviranj ter m korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev n števila priključkov oziroma sponk in m števila uporov za te priključke oziroma sponke, pri čemer sta števili m in n poljubni celi števili, ki sta večji od ena in kjer je število n za ena večje od števila m oziroma kjer je število m za ena manjše od števila n, kjer so ti koraki:
- korak 1, v katerem se elektromotor elektromehanske zavore priključi med priključka oziroma sponki Pl in P2 ter upor R1 pred priključek P2 in se s tem doseže skupno upornost Ul, kije najnižja oziroma minimalna skupna upornost oziroma Umin v navedeni izvedbi stopenj, to je Ul = Umin, kije priključena na navedeni elektromotor, ter se s tem doseže stopnjo navora zaviranja SZ1, kije najvišja oziroma maksimalna v navedeni izvedbi stopenj, to je SZmax, to je nadalje SZ1 = SZmax,
- korak 2, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P3 ter upor R2 pred priključek P3 in se s tem doseže skupno upornost U2, kije višja od najnižje skupne upornosti Ul, to je U2 > U1, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ2, ki je nižja od naj višje stopnje zaviranja SZ1, to je SZ2 < SZ1,
- korak 3, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P4 ter upor R3 pred priključek P4 in se s tem doseže skupno upornost U3, kije višja od skupne upornosti U2, to je U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ3, kije nižja od stopnje zaviranja SZ2, to je SZ3 < SZ2 < SZ1,
- korak 4, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P5 ter upor R4 pred priključek P5 in se s tem doseže skupno upornost U4, kije višja od skupne upornosti U3, to je U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ4, kije nižja od stopnje zaviranja SZ3, to je SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,
- vmesni koraki od koraka 5 do koraka m po analogiji zgornjih korakov, kjer se v koraku 5 navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P6 ter upor R5 pred priključek P6 in se s tem doseže skupno upornost U5, kije višja od skupne upornosti iz predhodnega koraka 4, to je U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ5, ki je nižja od stopnje zaviranja iz predhodnega koraka SZ4, to je SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,
- korak m, ki je zadnji korak po tem postopku, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in Pn, kjer je n enak vsoti m+1, ter upor Rm pred priključek Pn in se s tem doseže skupno upornost Um, ki je višja od skupne upornosti iz predhodnega koraka m-1, to je Um-i, in najvišja oziroma maksimalna skupna upornost Umax od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je Um = Umax in to je Um > Um-i > ... > U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZm, to je SZm = SZmin, kije nižja od stopnje zaviranja iz predhodnega koraka m-1, to je SZm-i, in hkrati najnižja oziroma minimalna SZmin od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je SZm < SZm-i < ... < SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1.
V prednostnem izvedbenem primeru ima postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu 10 stopenj zaviranja, pri čemer je število korakov nastavitve zaviranj enako 10 in se v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do Pl 1 ter upore od Rl do RIO za te sponke oziroma priključke.
V se bolj prednostnem izvedbenem primeru ima postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu 5 stopenj zaviranja, pri čemer je število korakov nastavitve zaviranj enako 5 in se v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do P6 ter upore od Rl do R5 za te sponke oziroma priključke.
Najbolj prednostni postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu vključuje nastavitev in konfiguracijo 5 stopenj zaviranj ter 5 korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev 6 priključkov oziroma sponk in 5 uporov za te ’ priključke oziroma sponke, kjer so ti koraki:
- korak 1, v katerem se elektromotor elektromehanske zavore priključi med priključka oziroma sponki Pl in P2 in se s tem doseže skupno upornost Ul, kije najnižja oziroma minimalna skupna upornost Umin v navedeni izvedbi stopenj, kije priključena na navedeni elektromotor, ter se s tem doseže stopnjo navora zaviranja SZ1, kije naj višja oziroma maksimalna SZmax v navedeni izvedbi stopenj,
- korak 2, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P3 in se s tem doseže skupno upornost U2, ki je višja od najnižje skupne upornosti Ul, to je U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ2, ki je nižja od naj višje stopnje zaviranja SZ1 oziroma SZmax, to je SZ2 < SZ1,
-korak 3, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P4 in se s tem doseže skupno upornost U3, kije višja od skupne upornosti U2, to je U3 > U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ3, kije nižja od stopnje zaviranja SZ2, to je SZ3<SZ2<SZ1,
- korak 4, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P5 in se s tem doseže skupno upornost U4, kije višja od skupne upornosti U3, to je U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ4, kije nižja od stopnje zaviranja SZ3, to je SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,
- korak 5, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P6 in se s tem doseže skupno upornost U5, kije višja od skupne upornosti U4 in najvišja oziroma maksimalna skupna upornost Umax od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ5, kije nižja od stopnje zaviranja SZ4 in najnižja oziroma minimalna SZmin od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1.
V enem izmed najbolj prednostnih izvedbenih primerov delovanja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu, ki vključuje nastavitev in konfiguracijo 5 stopenj zaviranj ter 5 korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev 6 priključkov oziroma sponk in 5 uporov za te priključke oziroma sponke se v teh korakih doseže vrednosti navorov zaviranj oziroma navorov zaviranja in skupne upornosti, kot sledi:
- v koraku 1 navor zaviranja SZ1, ki znaša 7,4 Nm pri 50 obratov/ minuto (v nadaljevanju: o/min),
- v koraku 2 skupna upornost U2, ki znaša 9,4 Ohm, in navor zaviranja SZ2, ki znaša 6,5 Nm, pri 50 o/min,
- v koraku 3 skupna upornost U3, ki znaša 14,1 Ohm, in navor zaviranja SZ3, ki znaša 5,4 Nm, pri 50 o/min,
- v koraku 4 skupna upornost U4, ki znaša 18,8 Ohm, in navor zaviranja SZ4, ki znaša 4,5 Nm, pri 50 o/min,
- v koraku 5 skupna upornost U5, ki znaša 23,5 Ohm, in navor zaviranja SZ5, ki znaša 3 Nm, pri 50 o/min.
Nadalje je predmet tega izuma tudi postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistem po tem izumu. Tukaj opisani elektromehanski zavorni sistem se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja, kije izbran izmed različnih vrst vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral.
Prednostno je predmet tega izuma postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma za uravnavanje gibanja objekta premikanja, kije izbran izmed drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor in drsnih zapiral ter drugih podobnih drsnih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral.
Nadalje je prednostno predmet tega izuma postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma za uravnavanje gibanja objekta premikanja, ki je izbran izmed rotirajočih krilnih vrat, rotirajočih krilnih pregradnih sten, rotirajočih krilnih pregrad, rotirajočih krilnih zapor in rotirajočih krilnih zapiral ter drugih podobnih rotirajočih vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral.
Najbolj prednostno je predmet tega izuma postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema za uravnavanje gibanja zgoraj navedenega objekta premikanja, kateri je nameščen na naklonjenih površinah oziroma klančinah z nakloni, ki obsegajo različne kote glede na horizontalno ravnino površine tal namestitve.
Nadalje se v enem izmed prednostnih izvedb postopka uporabe elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu ta uporabi za uravnavanje gibanja navedenega objekta, ki je gnan ročno oziroma mehansko. Nadalje se v drugem izmed prednostnih izvedb postopka uporabe elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu ta uporabi za uravnavanje gibanja navedenega objekta, kije gnan motorno ter najbolj prednostno, kjer je navedeni objekt premikanja gnan na električni pogon.
V posebnem izvedbenem primeru se elektromehanski zavorni sistem v smislu tega izuma izvede tako, da se preko navedene krmilne enote to konfigurira tako, da omogoča delovanje zavornega sistema v obe smeri. To se izvede predvsem v primerih, ko so navedeni objekti premikanja, kot n. pr. drsna in/ali rotirajoča krilna vrata, nameščeni in obratujejo ter delujejo na terenih pod naklonom v zaprtem položaju ter jih je zato potrebno po klančini navzgor odpreti, kar pomeni, daje potrebno celotno težo takšnega objekta premikanja kot n. pr. vrat porivati navzgor, kar lahko v določenih primerih predstavlja problem, ki bi ga rešimo z zavoro v smislu tega izuma, ki deluje v obe smeri, in zato omogoča rezervni električni pogon za premikanje objekta premikanja, t. j. drsnih ali rotirajočih krilnih vrat. V tem primeru, se na takšen zavorni sistem priklopi še električna baterija za otočno shranjevanje električne energije in za uporabo takšne energije v primeru izpada električne energije iz omrežnega sistema, na katerega je priklopljen motorni pogon vrat, kateri pa sam po sebi ni predmet tega izuma. V posebnem izvedbenem primeru ob normalnem delovanju motornega pogona objekta premikanja oz. navedenih vrat ob zaviranju z zavoro shranjujemo energijo v električno baterijo oz. akumulator, ki jo proizvede elektromehanska zavora v smislu tega izuma, ko rotira zaradi premikanja objekta premikanja, ter jo v primeru izpada motornega pogona vrat ob okvari takšnega motorja m/ali ob izpadu električne energije iz omrežja uporabimo tako, da funkcijo pogona za premikanje takšnega objekta premikanja oz. vrat prevzame in opravi elektromehanska zavora skupaj s celotnim elektromehanskim zavornim sistemom po tem izumu ob ustrezni konstrukciji in konfiguraciji preostalih enot navedenega elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma, ki bi objekt premikanja premaknili oz. navedena vrata odprli brez dodatnega napora uporabnika.
Izvedbeni primeri
Izvedbeni primer 1
Primer konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu
V izvedbenem primeru konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema v smislu tega izuma, kot je prikazan v Sliki 5, je glavni sestavni del elektromehanskega zavornega sistema elektromehanska zavora, kije enosmerni krtačni elektromotor z območjem moči od 24 W do 89 W in jakostjo električnega toka 3,72 A. Ta sestoji iz rotorja in statorja. Rotor tega elektromotorja je z zobnikom na osi pritrjen na planetni reduktor in povezan z njim. Planetni reduktor z razmerjem 1:36 je preko prestavnega razmerja v dveh stopnjah povezan z drugo osjo, katera je spojena z uležajeno gredjo, kjer ta povezava vključuje tudi enoredni ležaj ERL, prikazan v Sliki 5, ki je v tukajšnjem izvedbenem primeru enoredni ležaj z oznako 62042RS. Na uležajeno gred je nameščen enosmerni ležaj, kije enosmerni ležaj ESL, prikazan v Sliki 5, z oznako CSK15P-2RS. Navedeni enosmerni ležaj omogoča vklop zaviranja samo v eno smer, to je ob drsnem oz. drsečem premikanju objekta premikanja po klancu navzdol, kar je v primeru drsnih vrat, nameščenih na klancu z nagibom, bodisi na terenu ravnih tal smer njihovega odpiranja ali zapiranja odvisno od namestitve vrat na terenu oz. objektu namestitve in od lege drsnih vrat v fazi zaprte pozicije oziroma v fazi odprte pozicije vrat. Alternativno bi lahko namesto navedenega enosmernega ležaja izbrali tudi druge izmed ležajev z oznako CSK xP-2RS, kot n. pr. CSK 12P-2RS, CSK 17P-2RS, CSK 20P-2RS, CSK 25P-2RS, CSK 30P-2RS, CSK 35P-2RS in CSK 40P-2RS, ki imajo različne dimenzije in moč izvedbe ležajev in bi jih izbrali glede na nosilnost navorov na teh ležajih. Navedeni enosmerni ležaji, imenovani tudi anti-reverzni ležaji, se nameščajo direktno na gredi in omogočajo prenašanje visokih navorov in prenašajo navor samo v eni smeri. S tem prenašajo navor na zobnik samo v eni smeri gibanja in omogočajo prosti tek zobnika v nasprotni smeri gibanja. Ti ležaji so zaprti z gumo z obeh smeri in imajo na notranjem delu ležaja utor za zagozdo, preko česar se prenaša vrtenje z reduktorja na zobnik. Poleg tega enosmerni ležaj, kije vgrajen v zobniku, popolnoma razbremeni pogonsko os v smeri navzgor, kar omogoči pogonu vrat lažje delovanje.
V Sliki 5 prikazani elektromehanski zavorni sistem ima enosmerni ležaj ESL, kije vstavljen v enoto za prenos gibanja, katera j e čelni zobnik Z, ki je v tukajšnjem izvedbenem primeru modula 4 s številom zob Z15 in premerom d 20 mm. Zobnik Z, prikazan v Slikah 5, 7, 8 in 9, prenaša gibanje z elektromehanske zavore, kije nameščena v ohišju O, na naležno enoto, kije zobata letev ZLET, prikazana v Slikah 7, 8 in 9. Ta zobata letev ZLET je nameščena na objekt premikanja, ki so v tukajšnjem izvedbenem primeru drsna vrata D V, katera so nameščena na namestitvenem stebru NS na tleh terena namestitve TT, kot prikazujejo Slike 7, 8 in 9. Ta zobata letev ZLET se uporablja za pogon drsnih vrat DV, ki so gnana bodisi motorno in na električni pogon in/ali mehansko na ročni pogon. Ko se vrata D V drsno premikajo navzdol, se z njimi premika na njih nameščena zobata letev ZLET, ki preko stika zob letve ZobZLET in zob zobnika ZobZ, prikazanih v Slikah 7, 8 in 9, prenaša linearno gibanje vrat DV v rotirajoče gibanje zobnika Z. Hkrati se preko tukaj navedenih enot elektromehanskega zavornega sistema z elektromotorja na zobnik Z in z njega prek stičnih zob na zobato letev ZLET in s tem na drsna vrata DV prenaša zavorno gibanje oziroma zavorni navor, kar povzroči upočasnitev oziroma zaviranje ter s tem uravnavanje hitrosti drsenja vrat po klancu navzdol.
Vse zgoraj navedene enote in komponente elektromehanskega zavornega sistema so vgrajene v skupno ohišje O, to je elektromehanska zavora in planetni reduktor, ki v Sliki 5 nista prikazana, ter enoredni ležaj ERE in enosmerni ležaj ESL ter zobnik Z, prikazani v Slikah 5, 7, 8 in 9, kjer navedena ležaja in zobnik gledajo iz ohišja elektromehanskega zavornega sistema. Poleg tega sta v navedeno skupno ohišje O vgrajena še v Sliki 5 prikazana krmilna enota KE s tako imenovano krmilno elektroniko, kot je opisana v Izvedbenem primeru 2, in vizualna signalna enota SE, prikazana v Slikah 7, 8 in 9. Skupno ohišje Oje kvadratnega prereza oz. kvadraste votle oblike, kije prikazano v Slikah 7 in 8, z dimenzijami stranic kvadrata v prečnem prerezu 60 mm x 60 mm in z debelino stene ohišja 20 mm. Alternativno je takšno ohišje lahko drugih poljubnih oblik, pogosto pa poleg kvadraste tudi valjaste oblike, kot je prikazana v Sliki 9. V tem izvedbenem primeru je ohišje narejeno iz železa, kije vroče cinkano. Takšno ohišje je lahko alternativno narejeno tudi iz aluminija ter iz različnih vrst jekel, predvsem iz nerjavečega jekla, ter dodatno zaščiteno proti koroziji.
S krmilno enoto KE se nastavijo stopnje zaviranja elektromehanskega zavornega sistema in se s tem naravna velikost zavornega navora oziroma navora zaviranja, kar je opisano v Izvedbenem primeru 2. Vizualna signalna enota SE je LED svetilka, nameščena na vrhu ohišja tako, daje vidna na zunanji strani ohišja. Ko je prižgana in seva svetlobo, signalizira delovanje elektromehanske zavore v fazi, ko ta prenaša zavorni oziroma zaviralni navor na drsna vrata D V.
Skupno ohišje O z navedenimi enotami in komponentami je pritrjeno na nastavitveno enoto NAST, kije v tukajšnjem izvedbenem primeru dvojica ploščatih železnih ročic RO dimenzije 85 mm dolžine, 40 mm širine in debeline 8 mm, kateri sta preko vijaka povezani skupaj skozi perforacijo za vijak na vsaki izmed ročic in pričvrščeni skupaj z matico M v točno določeni poziciji ročic z medsebojnim kotom med njima. Ti ročici RO se vrtita okoli osi vijaka za poljuben kot od 0° do 360° in najbolj prednostno od 0° do 180°. S pričvrstitvijo ročic RO z matico M se do milimetra natančno naravna razdalja zobnika Z elektromehanskega zavornega sistema od zobate letve ZLET na drsnih vratih DV, s tem pa tudi razdalja ohišja tega sistema od tal terena namestitve oziroma od objekta namestitve. V Sliki 7 se z vmesnim kotom med ročicama RO, kije nekoliko večji od 90° in manjši od 180°, nastavi manjšo razdaljo ohišja O od tal terena namestitve TT kot v primerih v Slikah 8 m 9, kjer je ta kot namestitve 180°, s čemer se doseže večjo do maksimalno razdaljo ohišja O od tal terena TT.
Opisana nastavitvena enota NAST namreč omogoča do milimetra natančno nastavitev višine namestitve elektromehanskega zavornega sistema. To je pomembno za prenos gibanja z elektromehanske zavore na naležno enoto na objektu premikanja, da se zagotovi stalni m čim boljši stik ter stalno in čim boljše oprijemanje premikajočih se površin enote za prenos gibanja in naležne enote ob hkratni zračnosti med tema enotama, ki mora biti v primeru prenosa gibanja z zobnika na zobato letev vsaj 2 mm. Takšno nastavitev dosežemo le z zvezno nastavitvijo višine elektromehanskega zavornega sistema. Postopek montaže elektromehanskega zavornega sistema na teren namestitve v praksi pogosto poteka tako, da se v primeru motornega pogona drsnih vrat najprej namesti pogon vrat in šele potem enota za prenos gibanja ter za njo elektromehanska zavora. Pri tem se elektromehanska zavora nastavi na obratovalno višino, ki jo ima tekom obratovanja in delovanja v skupni konstrukciji z drsnimi vrati. Pogon vrat in sama konstrukcija vrat niso predmet tega izuma.
Namestitvena enota NAM, prikazana v Slikah 5, 7, 8 in 9, v tukajšnjem izvedbenem primeru je železna plošča kvadraste oblike z dimenzijami 145 mm dolžine, 80 mm višine in 8 mm debeline plošče ter ima po potrebi perforacije za vijake, ki so odvisni od terena namestitve. Namestitvena enota NAM služi za namestitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve in s tem na teren namestitve. Kadar se namestitvena enota na primer namešča na betonski objekt namestitve, se za njeno pričvrstitev in pričvrstitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve izbere vijake za beton in po potrebi matice ter uležajne tulce za vijake. V alternativnih izvedbenih primerih je ta enota lahko izvedena v drugih oblikah in dimenzijah ter iz drugih materialov, kar je odvisno od objekta namestitve, od terena namestitve in okolice namestitve elektromehanskega zavornega sistema. Alternativno je namestitvena enota izvedena kot kotni nosilec.
Zaviranje gibanja drsnih vrat je potrebno v primeru namestitve vrat na terenu z naklonskim kotom in to v fazi premikanja po klancu navzdol bodisi ko so vrata gnana mehansko ročno bodisi motorno na elektriko, ker se zaradi sile težnosti oz. gravitacije drsna vrata gibljejo navzdol po klancu z določenim kotom nagiba vse hitreje in vsako sekundo pridobijo hitrost maksimalno do okoli 9.81 m/s2 zaradi zemeljskega pospeška. Pri premikanju po klancu navzdol je v primeru večje teže drsnih vrat in njihovega manjšega volumna, večja sila gravitacije, je manjši upor in je zato večja hitrost takšnih vrat kot v primeru nižje teže in večjega volumna vrat, pri katerih je nižja sila gravitacije, je večji upor in zato nižja hitrost vrat pri premikanju po klancu navzdol. Po potrebi je zaviranje gibanja drsnih vrat potrebno tudi v primeru drsnih vrat na ravnem terenu, ko so gnana mehansko ročno in/ali motorno na elektriko, z namenom, da se zagotovi enakomerna, stalna in/ali kontrolirana hitrost gibanja in premikanja takšnih vrat.
Ker se pri gnanem pogonu, kar velja tudi za ravni teren namestitve drsnih vrat, in/ali pri drsenju vrat navzdol po klancu preko reduktorja zelo hitro ustvari napetost na priključkih oziroma sponkah krmilne enote, s krmilno enoto obremenimo enosmerni elektromotor, generiramo zavorni navor in preko prenosov reduktorja posledično povzročimo zaviranje drsnih vrat tekom pogona, da dosežemo enakomerno hitrost gibanja vrat na ravnem terenu, in/ali zaviranje drsnih vrat tekom drsenja po klancu navzdol. Moč zaviranja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu stopenjsko nastavimo oziroma določimo s pretikanjem sponk oziroma priključkov in uporov zanje v krmilni enoti. Podrobneje je to opisano v Izvedbenem primeru 2, v katerem nastavimo 5 stopenj zaviranja.
Mase drsnih vrat, kijih lahko zaviramo z elektromehanskim zavornim sistemom po tem izumu, so v območju od vključno minimalno 50 kg do vključno maksimalno 1000 kg, pri čemer moramo za višje mase vrat izbrati temu ustrezno močnejši elektromotor z večjo močjo ter zmogljivejši planetni reduktor in po potrebi tudi ojačane ostale enote takšnega elektromehanskega zavornega sistema.
Dimenzije ročice zobnika v primeru izbora zobnika modula 4, ki je v praksi najbolj pogosto izbran za drsna vrata, so v območju od vključno 0,02 m do vključno 0,04 m. S to izbiro dimenzij ročice je pogojena tudi hitrost vrtenja reduktorja in posledično elektromotorja elektromehanske zavore. V primeru drsnih vrat višje mase izberemo zobnik modula 6 z daljšimi ročicami in večjimi dimenzijami zobnika.
Za primer drsnih vrat mase 200 kg so izračuni vrednosti navorov po fizikalni formuli M (Nm) = mv (kg) x g (m/s2) χ 8ΐηβ (°) x r (m), po kateri je navor (oznaka M) enak zmnožku mase vrat v kg (oznaka mv) z zemeljskim pospeškom 9,81 m/s2 (oznaka g) in s sinusom kota naklona klanca v stopinjah (oznaka β) ter s polmerom zobnika v m (oznaka r) izbranega elektromehanskega zavornega sistema, podani v Tabeli 1 spodaj.
Tabela 1: Primeri izračunov vrednosti navorov pri masi drsnih vrat 200 kg, pri zemeljskem pospešku 9,81 m/s2, pri polmeru zobnika zavore 0,03 m ter pri naklonskih kotih drsnih vrat 5°, 10°, 15°, 20°, 25°, 30°, 35°, 40° in 45°
| Kot naklona (°) | Navor (Nm) |
| 5 | 5,13 |
| 10 | 10,22 |
| 15 | 15,23 |
| 20 | 20,13 |
| 25 | 24,88 |
| 30 | 29,43 |
| 35 | 33,76 |
| 40 | 37,83 |
j_________45 | 41,62
S tukajšnjim izvedbenim primerom dosežemo lahko zavorni navor do vključno 34,4 Nm. V praksi zunaj nameščenih drsnih vrat se pogosto pojavljajo nakloni klancev s kotom do vključno 20°, na posebnih terenih pa tudi do vključno 35° in redkeje celo do vključno 45°. Po potrebi zato z izborom reduktorja in elektromotorja elektromehanske zavore dosežemo širše območje možnosti zaviranja in s tem zavornih navorov.
S taksno konstrukcijo sistema elektromehanske zavore v povezavi z nastavitvijo stopnje zaviranja na krmilni enoti, kot je opisano v Izvedbenem primeru 2, dosežemo, da se drsna vrata, ki so nameščena na terenu z naklonom, tekoče in enakomerno pomikajo in premikajo.
Izvedbeni primer 2
Primer konstrukcije krmilne enote elektromehanskega zavornega sistema z nastavljivimi petimi stopnjami zaviranja po tem izumu in primer postopka delovanja takšnega elektromehanskega zavornega sistema
V izvedbenem primeru po Sliki 6, ki prikazuje enega izmed izvedb krmilne enote in s tem elektrifikacije in elektronike izvedbenega primera konstrukcije elektromehanskega zavornega sistema, kot je prikazan v Sliki 5, je enosmerni generator zavore priklopljen med priključki oz. sponkami Pl ter poljubnimi priključki oz. sponkami od P2 do P6. Upornosti vej električnega vezja oziroma tokokroga krmilne enote so izvedene tako, da na izhodni osi dosežemo razpon navora med okoli 3 Nm ter do okoli 7 Nm. Kontrola delovanja je vidna z zunanje strani s pomočjo signalne enote, kije v tem izvedbenem primeru LED svetilo oziroma LED dioda, ki se ob zaviranju prižge in s tem uporabniku omogoča hitro kontrolo pravilnega delovanja zavore. S tem pa tudi varno, kontrolirano in uravnavano uporabo vrat, na katere je nameščen elektromehanski zavorni sistem, ki vključuje takšno krmilno enoto.
Krmilna enota KE oziroma kontrolna enota oz. nadzorna enota, kot je prikazana v Sliki 6, vključuje kontrolno elektroniko in skrbi za tokovno obremenitev pogona elektromotorja elektromehanske zavore v elektromehanskem zavornem sistemu po tem izumu, za upravljanje in nadzor delovanja tega sistema preko upravljanja in nadzora elektromotorja ter za upravljanje delovanja signalne enote D3, s čemer se signalizira in indicira operativno delovanje elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu. Kadar je elektromotor v fazi delovanja, tedaj krmilna enota KE vklopi signalno enoto D3, kije signalna LED svetilka, da se prižge in s tem pokaže oz. indicira, daje motor v obratovanju in da zavira gibanje drsnih vrat v fazi premikanja po klancu oziroma klančini navzdol.
Ker se pri gnanem pogonu v primeru namestitve drsnih vrat na ravnem terenu in/ali na terenu s klancem z naklonom pri drsenju vrat prenaša linearno gibanje vrat z zobate letve na vratih na zobnik elektromehanskega zavornega sistema, ki se rotirajoče giblje, kjer se to rotiranje preko reduktorja prenaša na elektromotor elektromehanske zavore, se na priključkih oziroma sponkah krmilne enote zelo hitro ustvari napetost. S krmilno enoto, ki ima v svoje električno vezje oz. tokokrog vezano različno število priključkov oziroma sponk, ki jih je v tem izvedbenem primeru poleg Pl šest (6) in so od P2 do P6, in ob tem različno število uporov za te priključke oz. sponke, ki jih je v tukajšnjem izvedbenem primeru pet (5), to je od R1 za priključek P2 do R5 za priključek P6, pri tem s temi priključki in upori različno obremenimo enosmerni elektromotor, generiramo različne vrednosti zavornih navorov in preko prenosov reduktorja na zobnik in s tega na zobato letev drsnih vrat posledično povzročimo zaviranje drsnih vrat tekom pogona z različnimi zavornimi navori, da dosežemo enakomerno in/ali kontrolirano hitrost gibanja in pomikanja vrat, in/ali zaviranje teh drsnih vrat tekom drsenja po klancu navzdol ali pa po ravnem terenu v fazi pogona oziroma premikanja vrat na ročni in/ali motorni pogon. Moč zaviranja elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu stopenjsko nastavimo oziroma določimo s pretikanjem navedenih sponk oziroma priključkov in uporov zanje v krmilni enoti. V Izvedbenem primeru 2 tako nastavimo 5 stopenj zaviranja.
V tukajšnjem izvedbenem primeru konstrukcije krmilne enote elektromehanskega zavornega sistema s pet (5) stopenj zaviranja, ki ga uporabimo na primeru drsnih vrat, katerega skonstruiramo in skonfiguriramo v krmilno enoto KE oziroma kontrolno enoto, kot je prikazana v Sliki 6 in ki vključuje 6 priključkov oziroma sponk od Pl do P6 za 5 stopenj nastavitev zaviranja ter 5 uporov zanje, to je upore od R1 do R5, kijih vežemo in priključimo v električno vezje oziroma tokokrog krmilne enote skupaj z elektromotorjem elektromehanske zavore in z drugimi enotami in komponentami krmilne enote, kot sledi:
- vhodne izbirne priključke oziroma sponke od Pl do P6, t. j. Pl, P2, P3, P4, P5 in P6 za elektromotor elektromehanske zavore, kjer te priključke oz. sponke vežemo zaporedno v električni tokokrog oziroma električno vezje navedene krmilne enote; Ti priključki oziroma sponke so vezani zaporedno v električni tokokrog oz. vezje za tem elektromotorjem. V izvedbenem primeru, prikazanem v Sliki 6, je takšnih priključkov oziroma sponk 6 in so označene z oznakami Pl, P2, P3, P4, P5 in P6. To v povezavi z vključitvijo uporov od R1 do R5 omogoča nastavitev petih (5) različnih stopenj zaviranja, kar je najbolj prednostna izvedba tega izuma.
upore od R1 do R5, t. j. Rl, R2, R3, R4 in R5 za posamezne navedene priključke oziroma sponke od P2 do P6, ki so keramični upori upornosti 4,7 Ohm in moči 7 W, kjer vežemo upor Rl pred sponko P2, upor R2 pred sponko P3, upor R3 pred sponko P4, upor R4 pred sponko P5 in upor R5 pred sponko P6; Ti upori so skupaj s priključki vezani zaporedno v električni tokokrog oz. vezje za navedenim elektromotorjem tako, daje po en upornik vezan pred enim priključkom oz. sponko od P2 do P6.
- usmemiško diodo Dl električne napetosti 100 V in jakosti električnega toka 8 A; Ta usmemiška dioda Dl je v izvedbenem primeru v Sliki 6 samo ena in je vezana v tokokrog oz. vezje za navedenim elektromotorjem in pred povezavo z navedenimi priključki od P2 do P6 in upori od Rl do R5.
- upor R6 za signalno enoto, ki je upor moči 2 W in upornosti 150 Ohm. Ta upor R6 je vključen v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote za navedeno signalno enoto in za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga, kije vzporedna z navedenimi priključki oz. sponkami od P2 do P6 in upori od Rl do R5 ter za njimi ter za navedeno signalno enoto z oznako D3 ter zaporedno za vejo tokokroga oz. vezja z zener diodo z oznako D2 v Sliki 6.
- upor R7 za signalno enoto, ki je upor moči 2 W in upornosti 470 Ohm; Ta upor R7 je vključen v električni tokokrog oz. vezje krmilne enote pred navedeno signalno enoto, za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga, kije vzporedna z navedenimi priključki oz. sponkami od P2 do P6 in upori od Rl do R5 v Sliki 6 in za njimi ter pred navedeno signalno enoto z oznako D3 v Sliki 6 ter vzporedno z vejo tokokroga oz. vezja z zener diodo z oznako D2 in pred uporom R6 v Sliki 6.
signalno enoto D3, kije LED svetilo oz. LED dioda D3 s premerom 3 mm in oddaja rdečo svetlobo; Signalna enota D3 je v izvedbenem primeru iz Slike 6 samo ena in je v navedeni električni tokokrog oz. vezje vezana za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga oz. vezja krmilne enote, kije vzporedna z vejo navedenih priključkov oz. sponk z oznakami od P2 do P6 ter skupaj na veji s pred njo vključenim uporom R7 in vzporedno z zener diodo ter pred uporom R6.
- zener diodo D2 z električno napetostjo 5,1 V; Navedena zener dioda D2 je v izvedbenem primeru iz Slike 6 samo ena. V navedeni električni tokokrog oz. vezje je vezana za navedenim elektromotorjem na veji tokokroga oz. vezja krmilne enote za navedenimi priključki oz. sponkami z oznakami od P2 do P6 in upori od Rl do R5, kjer je ta veja vzporedna z vejo tokokroga oz. vezja, v kateri sta zaporedno vezana signalna enota D3 in upor R7 pred njo ter pred uporom R6. Ta zener dioda v tem vezju služi kot stabilizator napetosti in tako preprečuje, da bi napetost na električnih komponentah v tokokrogu oz. vezju, predvsem na signalni enoti, narasla preko oz. presegla maksimalno specificirano napetost zener diode, t. j. da ne bi presegla maksimalne napetosti 5,1 V.
Tako skonstruirana krmilna enota omogoča stopnje zaviranja od 1 do 5 na podlagi sprememb priklopov priključkov od P2 do P6 in z vezavo uporov od Rl do R5 za te priključke oziroma sponke.
Postopek delovanja tukajšnjega elektromehanskega zavornega sistema vključuje nastavitev 5 stopenj zaviranja. Te nastavimo glede na parametre objekta premikanja, glede na značilnosti terena namestitve tega sistema in/ali glede na želeno vrednost navora zaviranja s konfiguriranjem in konstruiranjem navedenega elektromehanskega zavornega sistema tako, da v njegovo krmilno enoto poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih navedenih enot krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema vključimo in priključimo 6 priključkov oziroma sponk in 5 uporovza navedene priključke oziroma sponke. Po tem postopku v krmilno enoto KE konfiguriramo, vključimo in priključimo 6 priključkov oziroma sponk in 5 uporov za te priključke oziroma sponke po sledečih korakih:
- korak 1, v katerem elektromotor elektromehanske zavore priključimo med priključka oziroma sponki Pl in P2 in s tem dosežemo skupno upornost Ul, kije naj nižja oziroma minimalna skupna upornost Umin v navedeni izvedbi stopenj, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem dosežemo stopnjo navora zaviranja SZ1, kije najvišja oziroma maksimalna SZmax v navedeni izvedbi stopenj, kjer tako dosežemo navor zaviranja SZ1 7,4 Nm pri 50 obratov/ minuto (v nadaljevanju: o/min),
- korak 2, v katerem navedeni elektromotor priključimo med priključka Pl in P3 in s tem dosežemo skupno upornost U2, kije višja od najnižje skupne upornosti Ul, to je U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ2, kije nižja od najvišje stopnje zaviranja SZ1 oziroma SZmax, to je SZ2 < SZ1, kjer tako dosežemo skupno upornost U2 9,4 Ohm in navor zaviranja SZ2 6,5 Nm pri 50 o/min,
- korak 3, v katerem navedeni elektromotor priključimo med priključka Pl in P4 in s tem dosežemo skupno upornost U3, kije višja od skupne upornosti U2, to je U3 > U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ3, kije nižja od stopnje zaviranja SZ2, to je SZ3 < SZ2 < SZ1, kjer tako dosežemo skupno upornost U3 14,1 Ohm in navor zaviranja SZ3 5,4 Nm pri 50 o/min,
- korak 4, v katerem navedeni elektromotor priključimo med priključka Pl in P5 in s tem dosežemo skupno upornost U4, kije višja od skupne upornosti U3, to je U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ4, kije nižja od stopnje zaviranja SZ3, to je SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1, kjer tako dosežemo skupno upornost U4 18,8 Ohm in navor zaviranja SZ4 4,5 Nm pri 50 o/min,
- korak 5, v katerem navedeni elektromotor priključimo med priključka Pl in P6 in s tem dosežemo skupno upornost U5, kije višja od skupne upornosti U4 in najvišja oziroma maksimalna skupna upornost Umax od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ5, kije nižja od stopnje zaviranja SZ4 in najnižja oziroma minimalna SZmin od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1, kjer tako dosežemo skupno U5 23,5 Ohm in navor zaviranja SZ5 3 Nm pri 50 o/min.
S konstrukcijo sistema elektromehanske zavore, kot je opisana v Izvedbenem primeru 1, in z nastavitvijo stopnje zaviranja na krmilni enoti, kot je opisano tukaj, dosežemo, da se drsna vrata, nameščena na terenu z naklonom in/ali na ravnem terenu, kadar so gnana in se premikajo, gibljejo, pomikajo in premikajo tekoče ter z enakomerno in/ali s kontrolirano hitrostjo.
Izvedbeni primer 3
Primer uporabe elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu pri rotirajočih krilnih vratih
Enota za prenos gibanja oziroma zaviralnega gibanja v primeru rotirajočih krilnih vrat, ki so bodisi rotirajoča enokrilna ali dvokrilna in so gnana bodisi mehansko ročno ali pa motorno na elektriko ali na drug pogon, je navoj no vreteno in je temu ustrezna naležna enota matica. Ta matica ob vrtenju potuje po navoj nem vretenu, kjer je to vreteno naprej povezno preko zobniškega kotnega prenosa razmerja 1:1 ali 1:2 z gnanim zobnikom na gredi zavore. Ta zobnik ima vgrajen enosmerni ležaj, kateri omogoči vklop zaviranja samo v eno smer, kar je odvisno od namestitve vrat na terenu namestitve, in s tem lažje odpiranje ali zapiranje vrat. Gred zavore je povezana preko planetnega reduktorja v ustreznem prenosnem razmerju na elektromotor elektromehanske zavore, kjer se ob vrtenju rotorja elektromotorja ustvarjata električni potencial, električna napetost in električni tok. Z izborom uporov, vezanih v krmilno enoto elektromehanskega zavornega sistema, po postopku po tem izumu in kot je na primer prikazan v Izvedbenem primeru 2 preko nastavitve skupne upornosti in moči elektromehanskega zavornega sistema reguliramo silo zaviranja in zavorni navor na krilnih vratih.
V primeru rotirajočih enokrilnih vrat KV, katera so nameščena na terenu s klancem z naklonskim kotom a in ob nosilnem oziroma namestitvenem stebru NS enokrilnih vrat KV, to je ob stebru, na katerem je nameščeno vratno krilo, kot je prikazano v Slikah 2, 3 in 4, je na ta nosilni steber NS nameščena tudi v tem izvedbenem primeru opisana enota za prenos gibanja. V primeru rotirajočih dvokrilnih vrat je takšna enota za prenos gibanja nameščena ob vsakem nosilnem stebru krilnih vrat, to je ob vsakem stebru, na katerem je nameščeno rotirajoče vratno krilo. Takšna rotirajoča krilna vrata imajo v primeru motornega pogona krilnih vrat v fazi odpiranja in/ali zapiranja motorni pogon oziroma motor, kije gnan na elektriko in kije nameščen ob stebru, na katerem je rotirajoče krilo vrat nameščeno in pritrjeno. Stopnja zaviranja elektromehanskega zavornega sistema in s tem zavorni navor se naravna glede na maso rotirajočega vratnega krila, ki ga želimo zavirati v gibanju oziroma rotiranju po klancu navzdol, ter glede na naklonski kot klanca. Večja ko je masa vratnega krila, bolj moramo zavirati, to je z večjim zavornim navorom, gibanje vratnega krila po klancu navzdol in obratno. Večji ko je naklonski kot klanca, na katerem je nameščeno rotirajoče vrtano krilo, bolj moramo zavirati gibanje rotirajočega vratnega krila po klancu navzdol, in obratno.
Enokrilna vrata, dvokrilna vrata in/ali krilo dvokrilnih vrat, ki rotirajo, moramo zavirati, kadar se ta vrata gibajo oziroma rotirajo navzdol, kar je med drugim v fazi rotacije okoli nosilnega oz. namestitvenega stebra krila vrat in kar je odvisno od smeri namestitve takšnih vrat na klancu, kot sledi:
- bodisi faza zapiranja vrat, kot prikazuje Slika 2 enokrilna vrata KV na klancu KL, kjer so rotirajoča enokrilna KV ali dvokrilna vrata nameščena na klancu KL ali pa tudi na ravnih tleh in se odpirajo rotacijsko, t. j. rotirajo za določen kot ε, kije najpogosteje 90°, lahko pa tudi manj ali več kot 90°, v območju do največ 180° (v primeru ko vrata v odprti poziciji nalegajo na ograjo, nameščeno na klancu) ob namestitvenem stebru NS s pomikom navzgor ob namestitvenem stebru v primeru klanca oziroma navznoter ob namestitvenem stebru v primeru ravnega terena in vzdolž uvozne poti UC ter se zapirajo navzdol ob namestitvenem stebru NS v smeri SR, kot prikazuje Slika 2, v primeru klanca oziroma navzven ob namestitvenem stebru v primeru ravnega terena do končne pozicije zaprtja oziroma do zapiralne pozicije ZL vrat prečno na uvozno pot UC na meji med dovozno cesto DC in uvozno potjo UC,
- bodisi faza odpiranja vrat ali odpiranja rotirajočega vratnega krila, ko so rotirajoča enokrilna vrata nameščena oz. ko je krilo rotirajočih dvokrilnih vrat nameščeno na klancu in se odpirajo oz. se odpira rotacijsko, kjer vrata rotirajo oz. vratno krilo rotira za določen kot, kije najpogosteje 90°, lahko pa tudi manj ali več kot 90°, v območju do največ 180° ob namestitvenem stebru s pomikom navzdol ob tem stebru in s tem s pomikom navzdol po klancu vzdolž uvozne poti ter se vrata zapirajo oz. se vratno krilo zapira navzgor s pozicijo prečno na uvozno pot na meji med dovozno cesto in uvozno potjo, kjer uvozna pot visi na klancu navzdol,
- bodisi faza zapiranja vrat ali zapiranja rotirajočega vratnega krila, ko so rotirajoča enokrilna vrata nameščena oz. ko je rotirajoče krilo dvokrilnih vrat nameščeno na klancu in se zapirajo oz. se zapira rotacijsko, kjer vrata rotirajo oz. vratno krilo rotira za določen kot, kije najpogosteje 90°, lahko pa tudi manj ali več kot 90°, v območju do največ 180° ob namestitvenem stebru s pomikom navzdol po klancu vzdolž uvozne poti ter se odpirajo navzgor po klancu s pozicijo prečno na uvozno pot na meji med dovozno cesto in uvozno potjo, kjer uvozna pot visi na klancu navzdol.
Slike 2, 3 in 4 shematsko prikazujejo primer uporabe elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu na rotirajočih krilnih vratih.
Pogoni objektov premikanja in sama konstrukcija objektov premikanja ter njihovih delov niso predmet tega izuma. V tem opisu so podani in navedeni za prikaz uporabe elektromehanskega zavornega sistema po tem izumu.
Tukaj opisani elektromehanski zavorni sistem se lahko alternativno skonstruira in izdela in tukaj opisani postopek njegovega delovanja ter postopek njegove uporabe se lahko alternativno izvede z ustreznimi prilagoditvami glede na vsakokratno izbran objekt premikanja in teren oziroma objekt njegove namestitve ter glede na lokacijo njegove namestitve. Zato so v obsegu tukaj opisanega in opredeljenega izuma ter kot je definiran v priloženih zahtevkih lahko možne tudi druge izvedbe navedenega elektromehanskega zavornega sistema in navedenih postopkov njegovega delovanja in postopkov njegove uporabe v smislu tega izuma. Te vključujejo tukaj opisane in opredeljene tehnične značilnosti sistema in postopkov po tem izumu ter alternativno izvedljive sisteme in postopke ter njihove posamezne gradbene enote in elemente ter njihove posamezne korake delovanja in korake ter načine uporabe ali pa z njihovimi alternativami, kot jih lahko predvidi strokovnjak s področja tehnike, vključno z njihovimi funkcionalnostmi in/ali z njihovimi alternativnimi ekvivalenti ter z drugimi izvedbami takšnih sistemov in postopkov ter posameznih korakov postopkov njihovega delovanja in postopkov oziroma načinov njihove uporabe. To vključuje tudi različne modifikacije in variacije v kombinaciji tukaj opisanih enot in elementov elektromehanskega zavornega sistema ter v kombinaciji korakov in postopkov kot tudi v njihovih tehničnih značilnostih, saj lahko na podlagi tukaj opisanih sistemov, enot in elementov ter postopkov in razloženih rešitev tehničnega problema sistema in postopkov strokovnjak s področja tehnike v smislu tega izuma razvije tudi drugačne izvedbe takšnih sistemov in postopkov, kar pa ne spremeni bistva izuma, kot je opisan in opredeljen tukaj ter definiran v zahtevkih.
Claims (32)
- Patentni zahtevki1. Elektromehanski zavorni sistem, ki vključuje:A) vsaj eno elektromehansko zavoro ali več elektromehanskih zavor,B) vsaj enega ali več reduktorjev,C) vsaj eno ali več enot za prenos gibanja z ene elektromehanske zavore ali z več elektromehanskih zavor na vsaj eno naležno enoto ali na več naležnih enot, ki je nameščena oziroma ki so nameščene na objektu premikanja,D) vsaj eno ali več namestitvenih enot za namestitev elektromehanskega zavornega sistema na objekt namestitve, značilen po tem, da nadalje vključuje:E) vsaj eno ali več krmilnih enot z nastavljivimi stopnjami zaviranja,F) vsaj eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore, terG) vsaj eno ali več nastavitvenih enot za nastavitev višine namestitve elektromehanskega zavornega sistema.
- 2. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, značilen po tem, daje navedena elektromehanska zavora elektromotor.
- 3. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1 in/ali 2, značilen po tem, daje navedena elektromehanska zavora elektromotor na enosmerni električni tok.
- 4. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2 in/ali 3, značilen po tem, daje navedena elektromehanska zavora elektromotor, kije enosmerni krtačni motor.
- 5. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3 in/ali 4, značilen po tem, da navedena krmilna enota z nastavljivimi stopnjami zaviranja, na katero je priklopljen navedeni elektromotor, vključuje vezane v svoj električni tokokrog oziroma električno vezje:KI) vsaj enega ali več vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk za navedeni elektromotor, kjer so ti priključki oziroma sponke vezani v električni tokokrog oziroma vezje navedene krmilne enote,K2) vsaj enega ali več uporov za navedene priključke oziroma sponke,K3) vsaj eno ali več usmemiških diod,K4) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, kije oziroma ki so vključeni v električni tokokrog oziroma vezje krmilne enote pred navedeno signalno enoto,K5) vsaj enega ali več uporov za signalno enoto, kije oziroma ki so vključeni v električni tokokrog oziroma vezje krmilne enote za navedeno signalno enoto,K6) vsaj eno ali več signalnih enot za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore, terK7) vsaj eno ali več zener diod.
- 6. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4 in/ali 5, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi vsaj ena ali več stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema.
- 7. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5 in/ali 6, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi vsaj ena ali več stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema z vključitvijo vsaj enega ali več vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk in vsaj enega ali več uporov za navedene priključke oziroma sponke.
- 8. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6 in/ali 7, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi od vključno ena do vključno 10 stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema.
- 9. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in/ali 8, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi od vključno ena do vključno 10 stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema z vključitvijo od vključno enega do vključno 11 vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk.
- 10. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in/ali 9, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi od vključno ena do vključno 5 stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema.
- 11. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in/ali 10, značilen po tem, da se z navedeno krmilno enoto z nastavljivimi stopnjami zaviranja nastavi od vključno ena do vključno 5 stopenj zaviranja elektromehanskega zavornega sistema z vključitvijo od vključno enega do vključno 6 vhodnih izbirnih priključkov oziroma sponk.
- 12. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in/ali 11, značilen po tem, daje signalna enota izbrana izmed signalnih enot, med katerimi so vizualne signalne enote in zvočne signalne enote.
- 13. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in/ali 12, značilen po tem, daje signalna enota za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore vizualna signalna enota.
- 14. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in/ali13, značilen po tem, daje signalna enota za signaliziranje delovanja elektromehanske zavore vizualna signalna enota, ki je LED svetilo.
- 15. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in/ali 14, značilen po tem, da se z nastavitveno enoto nastavi višina namestitve elektromehanskega zavornega sistema glede na teren namestitve in na parametre oziroma značilnosti navedenega objekta premikanja.
- 16. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1,2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 in/ali 15, značilen po tem, da ima navedena elektromehanska zavora prednostno območje zavornega navora od minimalno vključno 1 Nm do maksimalno vključno 100 Nm navora.
- 17. Elektromehanski zavorni sistem po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in/ali 16, značilen po tem, da ima navedena elektromehanska zavora prednostno območje moči zavore minimalno od vključno 0,6 W do maksimalno vključno 500 W moči zaviranja.
- 18. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3,4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da vključuje nastavitev stopenj zaviranja glede na parametre objekta premikanja, glede na značilnosti terena namestitve tega sistema in/ali glede na želeno vrednost navora zaviranja s konfiguriranjem in konstruiranjem navedenega elektromehanskega zavornega sistema tako, da se v njegovo krmilno enoto po zahtevku 5, 6 in/ali 7 poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih navedenih enot krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema vključi in priključi različno število priključkov oziroma sponk in različno število uporov za navedene priključke oziroma sponke.
- 19. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 18, značilen po tem, da vključuje nastavitev m stopenj zaviranja in s tem m korakov nastavitev stopenj zaviranja, kjer je m poljubno celo število večje od 1, s konfiguriranjem in konstruiranjem navedenega elektromehanskega zavornega sistema tako, da se v njegovo krmilno enoto poleg elektromotorja elektromehanske zavore in drugih navedenih enot krmilne enote tega elektromehanskega zavornega sistema vključi in priključi različno število priključkov oziroma sponk, kije enako številu n, kjer je n poljubno celo število, kije večje od ena in je za ena večje od števila m, kjer je m je poljubno celo število, kije večje od ena in je za ena manjše od navedenega števila n, ter različno število uporov, kije enako navedenemu številu m, za navedene priključke oziroma sponke.
- 20. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 18 in/ali 19, značilen po tem, da vključuje nastavitev in konfiguracijo m stopenj zaviranj ter m korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev n števila priključkov oziroma sponk in m števila uporov za te priključke oziroma sponke, pri čemer sta števili m in n poljubni celi števili, ki sta večji od ena in kjer je število n za ena večje od števila m oziroma kjer je število m za ena manjše od števila n, kjer so ti koraki:- korak 1, v katerem se elektromotor elektromehanske zavore priključi med priključka oziroma sponki Pl in P2 ter upor R1 pred priključek P2 in se s tem doseže skupno upornost Ul, ki je najnižja oziroma minimalna skupna upornost oziroma Umin v navedeni izvedbi stopenj, kije priključena na navedeni elektromotor, ter se s tem doseže stopnjo navora zaviranja SZ1, ki je najvišja oziroma maksimalna v navedeni izvedbi stopenj, to je SZmax,- korak 2, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P3 ter upor R2 pred priključek P3 in se s tem doseže skupno upornost U2, ki je višja od najnižje skupne upornosti Ul, to je U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ2, kije nižja od naj višje stopnje zaviranja SZ1, to je SZ2 < SZ1,- korak 3, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P4 ter upor R3 pred priključek P4 in se s tem doseže skupno upornost U3, kije višja od skupne upornosti U2, to je U3 > U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ3, kije nižja od stopnje zaviranja SZ2, to je SZ3 < SZ2 < SZ1,- korak 4, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P5 ter upor R4 pred priključek P5 in se s tem doseže skupno upornost U4, kije višja od skupne upornosti U3, to je U4 > U3 > U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ4, kije nižja od stopnje zaviranja SZ3, to je SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,- vmesni koraki od koraka 5 do koraka m po analogiji zgornjih korakov, kjer se v koraku 5 navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P6 ter upor R5 pred priključek P6 in se s tem doseže skupno upornost U5, ki je višja od skupne upornosti iz predhodnega koraka 4, to je U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ5, ki je nižja od stopnje zaviranja iz predhodnega koraka SZ4, to je SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,- korak m, kije zadnji korak po tem postopku, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in Pn, kjer je n enak vsoti m+1, ter upor Rm pred priključek Pn in se s tem doseže skupno upornost Um, ki je višja od skupne upornosti iz predhodnega koraka m-1, to je Um-i, in najvišja oziroma maksimalna skupna upornost Umax od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je Um > Um-i > ... > U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, kije priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZm, kije nižja od stopnje zaviranja iz predhodnega koraka m-1, to je SZm-i, in hkrati najnižja oziroma minimalna SZmin od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je SZm < SZm-i < ... < SZ5 < SZ4 < SZ3 <SZ2<SZ1.
- 21. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 18, 19 in/ali 20, značilen po tem, daje število stopenj zaviranja 10, daje število korakov nastavitve zaviranj enako 10 in da se v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do Pl 1 ter upore od R1 do RIO za te sponke oziroma priključke.
- 22. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistem po zahtevku 18, 19 in/ali 20, značilen po tem, daje število stopenj zaviranja 5, daje število korakov nastavitve zaviranj enako 5 in da se v krmilno enoto vključi sponke oziroma priključke od P2 do P6 ter upore od R1 do R5 za te sponke oziroma priključke.
- 23. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 18, 19, 20 in/ali 22, značilen po tem, da vključuje nastavitev in konfiguracijo 5 stopenj zaviranj ter 5 korakov nastavitev, konfiguracije, vključitev in priključitev 6 priključkov oziroma sponk in 5 uporov za te priključke oziroma sponke, kjer so ti koraki:- korak 1, v katerem se elektromotor elektromehanske zavore priključi med priključka oziroma sponki Pl in P2 in se s tem doseže skupno upornost Ul, kije najnižja oziroma minimalna skupna upornost Umin v navedeni izvedbi stopenj, kije priključena na navedeni elektromotor, ter se s tem doseže stopnjo navora zaviranja SZ1, kije najvišja oziroma maksimalna SZmax v navedeni izvedbi stopenj,- korak 2, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P3 in se s tem doseže skupno upornost U2, kije višja od najnižje skupne upornosti Ul, to je U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ2, kije nižja od najvišje stopnje zaviranja SZ1 oziroma SZmax, to je SZ2 < SZ1,-korak 3, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P4 in se s tem doseže skupno upornost U3, kije višja od skupne upornosti U2, to je U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ3, kije nižja od stopnje zaviranja SZ2, to je SZ3 <SZ2<SZ1,- korak 4, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P5 in se s tem doseže skupno upornost U4, ki je višja od skupne upornosti U3, to je U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ4, kije nižja od stopnje zaviranja SZ3, to je SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1,- korak 5, v katerem se navedeni elektromotor priključi med priključka Pl in P6 in se s tem doseže skupno upornost U5, kije višja od skupne upornosti U4 in naj višja oziroma maksimalna skupna upornost Umax od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je U5 > U4 > U3 > U2 > Ul, ki je priključena na navedeni elektromotor, ter s tem stopnjo navora zaviranja SZ5, kije nižja od stopnje zaviranja SZ4 in najnižja oziroma minimalna SZmin od vseh stopenj zaviranj v navedeni izvedbi stopenj, to je SZ5 < SZ4 < SZ3 < SZ2 < SZ1.
- 24. Postopek delovanja elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 23, značilen po tem, daje:- v koraku 1 navor zaviranja SZ1 enak 7,4 Nm pri 50 obratov/ minuto (v nadaljevanju: o/min),- v koraku 2 skupna upornost U2 enaka 9,4 Ohm in navor zaviranja SZ2 enak 6,5 Nm pri 50 o/min,- v koraku 3 skupna upornost U3 enaka 14,1 Ohm in navor zaviranja SZ3 enak 5,4 Nm pri 50 o/min,- v koraku 4 skupna upornost U4 enaka 18,8 Ohm in navor zaviranja SZ4 enak 4,5 Nm pri 50 o/min,- v koraku 5 skupna upornost U5 enaka 23,5 Ohm in navor zaviranja SZ5 enak 3 Nm pri 50 o/min.
- 25. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja, kije izbran izmed različnih vrst vrat, pregradnih sten, pregrad, zapor in zapiral.
- 26. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja, kije izbran izmed drsnih vrat, drsnih pregradnih sten, drsnih pregrad, drsnih zapor in drsnih zapiral.
- 27. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja, kije izbran izmed rotirajočih krilnih vrat, rotirajočih krilnih pregradnih sten, rotirajočih krilnih pregrad, rotirajočih krilnih zapor in rotirajočih krilnih zapiral.
- 28. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja po zahtevkih 25, 26 in/ali 27, kije nameščen na naklonjenih površinah oziroma klančinah z nakloni, ki obsegajo različne kote glede na horizontalno ravnino površine tal namestitve.
- 29. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja po zahtevkih 25, 26, 27 in/ali 28, kije gnan ročno oziroma mehansko.
- 30. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja po zahtevkih 25, 26, 27, 28 in/ali 29, kije gnan motorno.
- 31. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja po zahtevkih 25, 26, 27, 28, 29 in/ali 30, ki je gnan na električni pogon.
- 32. Postopek uporabe elektromehanskega zavornega sistema po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in/ali 17, značilen po tem, da se uporabi za uravnavanje gibanja objekta premikanja po zahtevkih 25, 26, 27 in/ali 28, kije gnan ročno oziroma mehansko in motorno na električni pogon.
Priority Applications (2)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI201900140A SI25643A (sl) | 2019-08-13 | 2019-08-13 | Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe |
| PCT/IB2020/057619 WO2021028862A1 (en) | 2019-08-13 | 2020-08-13 | Electro-mechanical braking system, its operation procedure and its application procedure |
Applications Claiming Priority (1)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI201900140A SI25643A (sl) | 2019-08-13 | 2019-08-13 | Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe |
Publications (1)
| Publication Number | Publication Date |
|---|---|
| SI25643A true SI25643A (sl) | 2019-11-29 |
Family
ID=68654975
Family Applications (1)
| Application Number | Title | Priority Date | Filing Date |
|---|---|---|---|
| SI201900140A SI25643A (sl) | 2019-08-13 | 2019-08-13 | Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe |
Country Status (2)
| Country | Link |
|---|---|
| SI (1) | SI25643A (sl) |
| WO (1) | WO2021028862A1 (sl) |
Family Cites Families (4)
| Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
|---|---|---|---|---|
| DE2165948A1 (de) * | 1971-12-30 | 1973-07-05 | Licentia Gmbh | Verfahren und anordnung zur bremsung von auf bremswiderstaende arbeitenden reihenschlussmaschinen |
| JP2002332775A (ja) | 2001-05-10 | 2002-11-22 | Arai Pump Mfg Co Ltd | 自動閉鎖引き戸用制御装置およびその電磁ブレーキ |
| JP3753680B2 (ja) | 2002-07-18 | 2006-03-08 | 株式会社荒井製作所 | 自動閉鎖引戸用電磁ブレーキ |
| FR2866669B1 (fr) * | 2004-02-20 | 2007-12-28 | Cemap | Dispositif de commande de deplacement d'une cloison de separation |
-
2019
- 2019-08-13 SI SI201900140A patent/SI25643A/sl active IP Right Grant
-
2020
- 2020-08-13 WO PCT/IB2020/057619 patent/WO2021028862A1/en active Application Filing
Also Published As
| Publication number | Publication date |
|---|---|
| WO2021028862A1 (en) | 2021-02-18 |
Similar Documents
| Publication | Publication Date | Title |
|---|---|---|
| JPH07138922A (ja) | 電動作用を有する格納式街路備品のための支持装置 | |
| US8579540B2 (en) | Access control device including a retractable obstacle | |
| EP2299499B1 (de) | Schwimmende Photovoltaik-Anordnung | |
| CN106062489A (zh) | 扭矩限制器设备、***和方法以及包含扭矩限制器的太阳能*** | |
| EP1752657A1 (en) | A vertical blade waterwheel power generator and method of waterpower thereof | |
| US6176044B1 (en) | Underground door operating apparatus and method | |
| SI25643A (sl) | Elektromehanski zavorni sistem, postopek njegovega delovanja in postopek njegove uporabe | |
| CN108843072B (zh) | 一种z形无避让立体车库 | |
| CN110139962A (zh) | 下拉式防洪屏障 | |
| CN107280874A (zh) | 一种爬楼轮椅的行驶机构 | |
| US11053650B2 (en) | Hydrodynamic installation having an electric drive for actuating a water protection | |
| JP6403519B2 (ja) | スプリング閉駆動式防潮ゲート | |
| CN1966346A (zh) | 一种能随海河水液面变化而自动调节的锚链 | |
| CN108517773A (zh) | 一种漫水桥用护栏 | |
| DE10212814A1 (de) | Installation zur Stromerzeugung | |
| CN209779502U (zh) | 一种具有自动感应功能的智能地锁 | |
| DE10215634A1 (de) | Solar-Windkraft-Wasserfahrzeug | |
| US20120103242A1 (en) | Self-propelled boat dock system | |
| CN217203753U (zh) | 升降阻隔栏杆 | |
| CN206359875U (zh) | 一种水上通行结构 | |
| KR101573743B1 (ko) | 도교 인양 장치 | |
| JP3052285B2 (ja) | 水門や樋門の扉体手動昇降装置 | |
| CN221100015U (zh) | 桥梁应力承载检测装置 | |
| CN201485782U (zh) | 可隐藏式应急通道 | |
| KR102164015B1 (ko) | 도개형 해상 보도교의 선회장치 정비 방법 및 그 시스템 |
Legal Events
| Date | Code | Title | Description |
|---|---|---|---|
| OO00 | Grant of patent |
Effective date: 20191210 |