SI23004A - Leseno okno ali vrata v vijačni izvedbi - Google Patents

Abstract

Leseno okno ali vrata v vijačni izvedbi po izumu rešuje problem površinske zaščite vogalnega spoja lesenih delov odpravlja steklitvene letvicein lepljenje ter poenostavlja steklitev stekla s sklopom s tesnilom iz sintetičnega kavčuka Vogalni spoj pri podboju je med prečnikom in pokončnikom izveden tako da se na vzdolžno ploskev prečnika in vzdolžno ploskev prečnika pravokotno prilega nasprotno oblikovana stična čelna ploskevin pokončnikaVogalni spoj med pokončnikoma in prečnikoma okvirja okenskega krila je med vzdolžno ploskvijo in nasprotno oblikovano stično čelno ploskvijo Vijačna povezava posameznega vogalnega spoja pri sestavi podboja in okvirja okenskega krila je z vijaki in matico ali uvito matico Pri sestavi okenskega krila se najprej vijačno povežeta dva nasprotno si stoječa vogalna para sestavljena iz pokončnika in prečnika Sledi uokvirjenje stekla s predhodnovstavitvijo vogalnih podlog v vogale utorov na pokončnikih in prečnikih in vijačna povezava dveh nasprotnih vogalno povezanih parov

Description

LESENO OKNO ALI VRATA V VIJAČNI IZVEDBI

Predmet izuma je konstrukcijska rešitev lesenega okna ali vrata, kjer se posamezni leseni deli, ki tvorijo podboj, okensko ali vratno krilo, med sabo vijačno povežejo.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum je takšna konstrukcija lesenega okna ali vrat, da omogoča enostavno in kvalitetno medsebojno vijačno vez med lesenimi deli, da so posamezni leseni deli pred montažo dokončno površinsko zaščiteni, da odpadejo steklitvene letvice in da je namesto tesnjenja s silikonskim kitom izvedeno suho tesnjenje.

Rešitev stične povezave vogalnega spoja prečnika s pokončnikom podboja in okenskega ali vratnega krila je pravokotna, kar poenostavlja strojno obdelavo čelne stične strani prečnika ali pokončnika. Vogalni spoj prečnika s pokončnikom je taki, da se na navznoter obrnjeno vzdolžno oblikvano ploskev prečnika ali pokončnika pravokotno postavi čelna stična stran ploskve pokončnika ali prečnika ki ima nasprotno obliko ploskve. Pri sestavi podboja in okviija okenskega krila pa se posamezen vogalni spoj poveže z vijakom in matico.

Do sedaj znane uporabne konstrukcijske rešitve lesenega okna ali vrat so v lepljeni izvedbi vogalnega spoja, kjer je ta spoj v obliki zareze in čepa.

• · • ·

Vijačna konstrukcijska rešitev lesenega okna je podana v prijavljenem patentu EP080019A1, kjer je vogalna spojna ploskev prečnika s pokončnikom pri podboju in okvirju okenskega krila pod kotom 45°. Pravokotno na vogalno spojno ploskev pa je vijačna vez med prečnikom in pokončnikom. Zraven vijačne vezi pa ima ena varianta pravokotno na vogalno spojno ploskev med prečnikom in pokončnikom vstavljena dva moznika. Druga varianta vogalne povezave med prečnikom in pokončnikom pa je taka, daje na posameznem delu poševne stične ploskve nasproti stoječ greben, kateri se pri sestavi stičnega spoja vstavi v utor nasprotnega spojnega dela.

Uporabne rešitve vijačne konstrukcije za leseno okno ali vrata v praksi ni zaslediti. Uporabnih je pa nekaj vijačnih konstrukcij za plastična in kovinska okna, kar pa konstrukcijsko ni primerljivo z lesenim oknom.

Po predloženem izumu je vogalni spoj med prečnikom in pokončnikom pravokoten, kjer je ena spojna ploskev kar notranja vzdolžna oblika ploskve enega vogalnega elementa, drugi spojni vogalni element pa ima čelno spojno ploskev, ki ima proti obliko vzdolžne ploskve. V predelu stika grebena in utora je iz zunanje okvirne strani enega elementa vogalnega spojnega para izvrtina, v katero se vstavi vijak, ki se zavije v vstavljeno matico v obliki valja ali uvite matice, ki je vstavljena ali zavita v drugem pravokotno postavljenem vogalnem spojnem delu.

Prednost vijačne konstrukcije lesenega okna ali vrat po izumu nasproti do sedaj znanim lepljenim rešitvam vogalnega spoja je v tem, da je dokončna površinska zaščita izvedena za vse posamezne lesene dele pred montažo, kar do sedaj ni bilo izvedljivo pri lepljenih rešitvah. S tem se zagotavlja boljša zaščita vogalnega spoja, kar zagotavlja daljšo življenjsko dobo okna. Pred lepljenjem podboja in okviija okenskega krila se je do sedaj izvedla samo impregnacijska zaščita teh delov, po lepljenju pa se je izvedel nanos osnovnega premaza in končno lakiranje. Tako lepljen spoj ni dovolj površinsko zaščiten, zato prihaja do hitrejše oslabitve lepljenega spoja zaradi delovanja zunanjih vremenskih vplivov. Odpadlo je lepljenje spojnih površin, kar zmanjšuje stroške in čas izdelave. Odpadle so potrebe po steklitvenih letvicah, ter s tem povezanimi problemi. Steklitvene letvice so po določenem času vgradnje okna naj večji problem, saj na njih najprej nastopajo lepotne napake nabrekanja, krčenja, izsušitve, pozneje pa tudi funkcionalne napake, kar zahteva popravila in s tem skrajševanje življenjske doba okna. Z uvedbo suhe tesnitve med okvirjem okenskega krila in stekla se je postopek steklitve poenostavil, skrajšal in obnova steklitve je enostavnejša.

Končna montaža podboja in okenskega krila se lahko izvede pri monterju pred samo vgradnjo, ker je postopek montaže enostaven in ne zahteva posebnih priprav in orodja. Skladiščenje, manipulacija in prevozi ne montiranih končno lakiranih lesenih delov je enostavnejše, cenejše in manjše verjetnosti so po poškodbah. Vijačno izdelana lesena okna so tako cenovno zanimiva tudi za oddaljena tržišča.

Izum je opisan po izvedbenem primeru za vrtljivo nihalno leseno okno v vijačni izvedbi, ki ga prikazujejo naslednje slike: sl. 1 podboj, sl. 2 prerez vogalne povezave podboja vzdolžno preko vijaka in matice v obliki valja - REZ A-A, sl. 3 prerez vogalne povezave podboja vzdolžno preko vijaka in matice v obliki valja - REZ B-B, sl. 4 prerez vogalne povezave podboja prečno preko vijaka in matice v obliki valja - REZ C-C, sl. 5 prerez vogalne povezave podboja vzdolžno preko vijaka in uvite matice REZ D-D, sl. 6 polovični prerez uvite matice, sl. 7 okvir okenskega krila, sl. 8 prerez vogalne povezave okvirja okenskega krila vzdolžno preko vijaka in uvite matice - REZ E-E, sl. 9 prerez vogalne povezave okvirja okenskega krila vzdolžno preko vijaka in matice v obliki valja - REZ F-F, sl. 10 prerez vogalne povezave okvirja okenskega krila z vloženim steklom sklop, prečno preko vijaka in matice v obliki valja - REZ G-G, sl. 11 vogalni prerez okenskega krila, preko sredine vloženega stekla sklop, brez vloženih tesnil, sl. 12 vogalna podloga naris in sl. 13 vogalna podloga tloris.

Vrtljivo nihalno okno iz lesa zajema naslednje sklope: podboj 1, okensko krilo z zapornim okovjem in tesnili. V sklopu okenskega krila je okvir okenskega krila 20, ki je iz lesa katerega sestavljata dva pokončnika 21 in dva prečnika 22.

Podboj 1 pa tvorita dva prečnika 2, 5 in dva pokončnika 3,4. Prečnik 2 se nahaja v spodnjem delu, prečnik 5 pa se nahaja v zgornjem delu podboja 1. Na prečnika 2, 5 sta vogalno z vijačno povezavo povezana pokončnika 3, 4 podboja 1. Vijačno povezavo sestavlja vijak 6 in matica 7 v obliki valja ali uvite matice 14, kije enaka pri podboju 1 in pri okvirju okenskega krila 20. Matica 7 v obliki valja se običajno uporablja v primeru mehkejšega lesa za podboj 1 in okvir okenskega krila 20, v primeru trdnejšega lesa pa uvita matica 14. Prečnika 2, 5 in pokončnika 3, 4 podboja 1 ter prečnika 22 in pokončnika 21 okvirja okenskega krila 20 so iz kvalitetnega troslojno lepljenega lesa.

Prečnik 2 ima pri sestavi podboja 1 zgornjo navznoter obrnjeno vzdolžno ploskev 13 v obliki grebena, ki se stika s spodnjo stično čelno ploskvijo 12 obeh pokončnikov 3, 4. Oblika spodnje stične čelne ploskve 12 pokončnikov 3, 4 je nasprotna oblika zgornje vzdolžne ploskve 13 prečnika 2. Prečnik 5 ima pri sestavi podboja 1 spodnjo navznoter obrnjeno vzdolžno ploskev 18. Oblika zgornje stične čelne ploskve 44 obeh pokončnikov 3, 4 je nasprotna oblika vzdolžne ploskve 18 prečnika 5. Na vogalnem spoju prečnika 2 s pokončnikoma 3, 4 je v prečnik 2, pravokotno na vzdolžno ploskev 13, prehodna izvrtina 9 z dvema premeroma za vstavitev vijaka 6. Na vogalnem spoju prečnika 5 s pokončnikoma 3, 4 je v prečnik 5, pravokotno na vzdolžno ploskev 18, prehodna izvrtina 43 dvostopenjskega premera za vstavitev vijaka 6.

Z obeh strani stičnih čelnih ploskev 12, 44 pokončnikov 3, 4 je, pri izvedbi vijačne povezave z matico 7 v obliki valja, v vzdolžni osi neprehodna izvrtina 8 za prehod vijaka 6. Na obeh koncih zunanje okvirne strani pokončnikov 3, 4 pa so pravokotno na središčnice neprehodnih izvrtine 8, neprehodne izvrtine 11 za vstavitev matic 7.

Z obeh strani stičnih čelnih ploskev 12, 44 pokončnikov 3, 4 je, pri izvedbi vijačne povezave z uvitimi maticami 14, v vzdolžni osi, neprehodna izvrtina 19 z dvema premeroma za vstavitev in samorezno zavijanje uvite matic 14.

Matica 7 ima prečno na vzdolžno os prehodni navoj, kamor se zavije vijak 6, na čelni strani pa ima prečno zarezo 10 za soosno postavitev položaja njene navoja z osjo vijaka 6.

Uvita matica 14 je valjaste oblike z zunanjim navojem 15 za les in notranjim neprehodnim metrskim navojem 16. Pred vhodom v notranji metrski navoj 16 je šestroba poglobitev 17 za ključ za zavijanje uvite matice 14 v pokončnika 3, 4 podboja 1 in v prečnika 22 okvirja okenskega krila. Vijaki 6, matice 7 in uvite matice 14 so galvansko pocinkane.

Okvir okenskega krila 20 tvorita dva pokončnika 21 na katera sta vogalno vijačno povezana z dvema prečnikoma 22. Pokončnika 21 in prečnika 22 imata vzdolžno ploskev 24, ki pri montaži okvirja okenskega krila 20 predstavlja notranjo okvirno stran, katera je namenjena za njuno povezavo in za vstavitev stekla sklop 33.

V osrednjem delu vzdolžne ploskve 24 je na obeh pokončnikih 21 in obeh prečnikih 22 utor 26 za vstavitev stekla sklop 33. Na obeh straneh vhoda v utora 26 pa je posneti rob 32 za suho tesnitev ali posneti rob 31 za silikonsko tesnitev. Na dnu utora 26 vzdolžne ploskve 24 obeh pokončnikov 21 in obeh prečnikov 22 je poglobitev 45 za zračni kanal 29.

Nasprotna vzdolžna stran obeh pokončnikov 21 in obeh prečnikov 22 pa ima vzdolžno ploskev 27, ki je pri montaži okvirja okenskega krila 20 zunanja okvirna stran, na kateri se v utor 28 vstavi zaporno okovje v ostalih utorih pa tesnila.

Na obeh straneh prečnikov 22 je stična čelna ploskev 25 v obliki grebena, ki je nasprotna oblika, od oblike vzdolžne ploskve 24 pokončnikov 21. Na obeh straneh stičnih čelnih ploskvah 25 prečnikov 22 je na eni strani grebena posnet rob 46, ki v vogalnem spoju oblikuje izcejalni kanal 30. Na obeh straneh vijačnih povezav pokončnikov 21 je v sredini utora 28 pravokotno na vzdolžno ploskev 24, prehodna izvrtina 38 z dvema premeroma za vstavitev vijaka 6. Iz obeh strani stičnih čelnih ploskev 25 prečnikov 22, je pri izvedbi vijačne povezave z matico 7, v vzdolžni osi neprehodna izvrtina 40. Pri izvedbi vijačne povezave z uvito matico 14, so s strani obeh stičnih čelnih ploskev 25, na prečnikih 22, neprehodne izvrtine 39 z dvema premeroma, v katere se samorezno zavijejo uvite matice 14. Pri izvedbi vijačne povezave z matico 7 so iz središča utora 28, na vzdolžni ploskvi 27, pravokotno na neprehodno izvrtino 40, v prečnikih 22 neprehodne izvrtine 41, kamor se vstavijo matice 7.

Pred montažo podboja 1 in okvirja okenskega krila 20 se vse površine lesenih delov dokončno površinsko zaščitijo. Po strojni obdelavi lesenih delov se ti najprej impregnacijsko zaščitijo, nato se nanese lak za osnovni premaz in nato elektrostatično lakira s končnim lakom. Pri tem je pomembno, da je debelina nanosa površinske zaščitne plasti vedno konstantna, da ni težav pri vogalni povezavi med prečnikoma 2, 5 s pokončnikoma 3, 4 podboja 1 ter pokončnikoma 21 s prečnikoma 22 okvirja okenskega krila 20. Pred vijačenjem lesenih delov podboja 1 in okviija okenskega krila 20 se stične čelne površine 12, 25, 44 pokončnikov 3, 4 in obeh prečnikov 22 premažejo s pol tekočim enokomponentnim kitom na osnovi akrilnih vezi. Ta premaz ima funkcijo tesnenja in lepilnega efekta vogalnega spoja pri podboju 1 in okvirju okenskega krila 20.

Pri vijačni vogalni povezavi z uvito matico 14 se ta najprej samorezno zavije v vseh vogalnih spojih za določeno globino. Pri podboju 1 se uvita matica 14 zavije v neprehodne izvrtine 19 v pokončnikih 3, 4, pri okvirju okenskega krila 20 pa v neprehodne izvrtine 39 v prečnikih 22. Pri vijačni vogalni povezavi z matico 7, se pri podboju 1, najprej vstavijo v neprehodne izvrtine 11 v pokončnikih 3, 4 matice 7. Pri okvirju okenskega krila 20 pa se v neprehodne izvrtine 41 v prečnike 22 vstavijo matice 7. Pri podboju 1, se po predhodnem nanosu enokomponentnega kita na stične čelne ploskve 12, 44 na pokončnikih 3, 4 lahko izvede vogalna povezava med prečnikoma 2, 5 in pokončnikoma 3, 4, z zavijanjem vijakov v matice 7 ali v uvite matice 14. Sila zavijanja vijakov 6 pri vogalni povezavi podboja 1 in okvirja okenskega krila 20 je taka, da se nanesen enokomponentni kit prikaže na robovih vogalnih stičnih mestih.

Pri okviiju okenskega krila 20, pa se po predhodnem nanosu enokomponentnega kita najprej izvede vijačna vogalna povezava, na dveh nasproti si stoječih vogalnih spojih, z vijakom 6, med pokončnikom 21 in prečnikom 22.

Na vrtljivo mizo se položi steklo sklop 33, na katero se z utorom 26 in v njega vstavljeni vogalni podlogi 37, vstavita nasprotna vogalna spoja med pokončnikom 21 in prečnikom 22. Po predhodnem nanosu enokomponentnega kita na obeh vijačno še nepovezanih stičnih čelnih ploskvah 25 na prečnikih 22 in vstavljeni vogalni podlogi 37 v utora 26, se z vijakoma 6 izvede dokončna vogalna vijačna povezava okvirja okenskega krila 20 z vloženim steklom sklop 33. Način posamezne vijačne povezave je pri okenskem krilu smiselno enak kot pri podboju 1, razlika je v tem, da so v notranjem okvirju okenskega krila 20 v utoru 26 na vseh vogalih vstavljene vogalne podloge 37, s katerimi se fiksira steklo sklop 33.

Vogalna podloga 37 je iz PVC materiala in ima med dvema krakoma 42 tanko vez 49, katera omogoča kotno postavitev krakov 42. Vogalna podloga 37 ima na eni strani, osrednjega dela ploskve obeh krakov 42, izstopajoč zobati profil 48.

Steklo sklop 33 ima po obodu med stekloma 34 in distančnim okvirjem 35 nanesen butilni kit 47. Vstavljene vogalne podloge 37 pri vijačnih vogalnih spojih so z obema krakoma 42 zobatega profila 48 v stiku z butilnim kitom 47. Ker je butilni kit 47 plastičen, se pri eventualnih dimenzijskih napakah okviija okenskega krila 20 in stekla sklop 33, lahko zobata profila 48 vogalne podloge 37 pogrezata v butilni kit 47. Butilni kit 47 v povezavi z vstavljenimi vogalnimi podlogami 37 ima tako tudi funkcijo kompenzacije eventualnih dimenzijskih napak. Zagotovljeno pa je tudi pozicioniranje, fiksiranje in preprečevanje gibanja stekla sklop 33 v okvirju okenskega krila 20.

Tesnitev med steklom sklop 33 in okvirjem okenskega krila 20 se lahko izvede s silikonskim kitom ali suho tesnitvijo s tesnilom 36. Za suho tesnitev se uporablja tesnilo 36 iz ekstrudiranega sintetičnega kavčuka EPDM, ki ima dobre sposobnosti tesnjenja in prilagajanja na vremenske vplive. Tesnilo se ročno vstavi v utora 50, ki sta na obeh straneh notranjega oboda med okvirjem okenskega krila 20 in stekla 34. Tesnitev s silikonskim kitom se izvaja s posebno pnevmatsko pištolo, ki se nanese v utora, ki ga oblikuje posneti rob 31 in steklo 34 na obeh straneh notranjega oboda med okvirjem okenskega krila 20. Tesnitev s tesnilom 36 se lahko izvede neposredno na objektu pri montaži, zato je prikladna pri obnovi tesnitve.

Claims (23)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Leseno okno ali vrata v vijačni izvedbi, kjer je vogalni spoj podboja (1) in okvirja okenskega krila (20), katerega sestavni deli so iz lesa, med sabo vijačno povezani, značilno po tem, da sta pokončnika (3, 4) v predelu vogalnega spoja vijačno povezana s prečnikoma (2, 5) in tvorita podboj (1), da sta prečnika (22) v predelu vogalnega spoja vijačno povezana s pokončnikoma (21) in tvorita okvir okenskega krila (20), da so v vogalnem stiku pokončnikov (21) s prečniki (22) v utor (26) vstavljene vogalne podloge (37), na nje pa vstavljena stekla sklop (33) in da je na obeh straneh po notranjem obodu okvirja okenskega krila (20) in med steklom sklop (33) izvedena suha tesnitev.
2. 2. Leseno okno ali vrata po zahtevku 1, značilno po tem, da ima prečnik (2) vzdolžno ploskev (13) v obliki grebena , na njo pa vogalno prilegata nasprotno oblikovani stični čelni ploskvi (12) pokončnika (3,4).
3. 3. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1 in 2, značilno po tem, da ima prečnik (5) vzdolžno ploskev (18), na njo pa se vogalno prilegata nasprotno oblikovani stični čelni ploskvi (44) pokončnika (3,4).
4. 4. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 2 in 3, značilno po tem, da ima prečnik (2), na obeh straneh vogalnega spoja s pokončnikoma (3, 4), pravokotno na vzdolžno ploskev (13), prehodno izvrtino (9) z dvema premeroma, prečnik (5) pa ima na obeh straneh vogalnega spoja s pokončnikoma (3, 4), pravokotno na vzdolžno ploskev (18), prehodno izvrtino (43) z dvema premeroma.
5. 5. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 2, 3 in 4, značilno po tem, da imata pokončnika (3, 4) pri izvedbi vijačne povezave z matico (7), pravokotno na obeh stičnih čelnih ploskvah (12, 44) neprehodno izvrtino (8), pri izvedbi vijačne povezave z uvito matico (14) pa neprehodno izvrtino (19) z dvema premeroma.
6. 6. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1 in 5, značilna po tem, da imata pokončnika (3, 4) pri izvedbi vijačne povezave z matico (7), v predelu vogalnega spoja iz zunanje obodne strani podboja (1), pravokotno na os neprehodne izvrtine (8), neprehodno izvrtino (11).
7. 7. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 5 in 6, značilno po tem, daje uvita matica (14) valjaste oblike z zunanjim lesnim navojem (15) in notranjim metrskim navojem (16) in daje pri vhodu v notranji metrski navoj (16) šestroba poglobitev (17).
8. 8. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 5 in 6, značilna po tem, daje matica (7) v obliki valja, ki ima na sredi valjaste oblike prečno na os prehodni navoj, na eni čelni strani pa je kvadratni utor (10).
9. 9. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 5, 6 in 7 značilna po tem, da se pred vijačno povezavo elementov podboja (1) z uvito matico (14), ta samorezno zavije do določene globine v neprehodno izvrtino (19) na obeh straneh pokončnikov (3, 4) in pred vijačno povezavo elementov okvirja okenskega krila (20), pa se uvita matica (14) samorezno zavije v neprehodno izvrtino (39) na obeh straneh prečnikov (22).
10. 10. Leseno okno ali vrata po zahtevku 1, značilno po tem, da imata pokončnika (21) in prečnika (22), okvirja okenskega krila (20) vzdolžno ploskev (24), ki je pri pokončnikih (21) tudi stična ploskev s stično čelno ploskvijo (25), v osrednjem delu pa ima utor (26) za vstavitev stekla sklop (33).
11. 11. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1 in 10, značilno po tem, da ima utor (26) na obeh pokončnikih (21) in obeh prečnikih (22) poglobitev (45), ki predstavlja zračni kanal (29) in da je na obeh straneh vhoda v utor (26), posnet rob (31), za silikonsko tesnitev ali posnet rob (32), za suho tesnitev, med okvirjem okenskega krila (20) in stekla sklop (33).
12. 12. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 10 in 11, značilno po tem, da je obojestranska stična čelna ploskev (25) na obeh prečnikih (22) stična ploskev s pokončnikoma (21), ki ima proti obliko vzdolžne ploskve (24) in daje stična čelna ploskev (25) na eni strani grebena s posnetim robom (46), ki v vogalni povezavi s pokončnikom (21) oblikuje izcejalni kanal (30).
13. 13. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 10, 11 in 12, značilno po tem, daje s strani vzdolžne ploskve (27) na obeh pokončnikih (21) v sredini vzdolžnega utora (28) pravokotno na vzdolžno ploskev (24) prehodna izvrtina (38) z dvema premeroma.
14. 14. Lesno okno ali vrata po zahtevkih 1, 7, 8, 11 in 12 značilno po tem, daje na obeh straneh prečnikov (22) pravokotno na čelno ploskev (25) pri vijačni povezavi • · z matico (7) neprehodna izvrtina (40), pri vijačni povezavi z uvito matico (14) pa je neprehodna izvrtina (39) z dvema premeroma.
15. 15. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 8, 10 in 11, značilno po tem, daje pri vijačni povezavi z matico (7), iz sredine utora (28), na vzdolžni ploskvi (27) pravokotno na os neprehodne izvrtine (40), neprehodna izvrtina (41).
16. 16. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, značilno po tem, da imata prečnika (2, 5) in pokončnika (3, 4) pred sestavo podboja (1), ter prečnika (22) in pokončnika (21) pred sestavo okvirja okenskega krila (20) vse površine dokončno površinsko zaščitene.
17. 17. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 2 in 3, značilno po tem, da se na stične čelne ploskve (12, 44) pokončnikov (3, 4) in na stične čelne ploskve (25) prečnikov (22), tik pred vijačno povezavo s prečniki (2, 5) in pokončniki (21), nanese enokomponentni kit na osnovi akrilnih vezi.
18. 18. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 14 in 15, značilno po tem, da se pri povezavi prečnikov (2, 5) s pokončnikoma (3,4) s privitjem vijakov (6) v matice (7) ali uvite matice (14), ki so vložene ali zavite v pokončnika (3,4) sestavi podboj (1).
19. 19. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 7, 8, 14 in 15, značilno po tem, da se po nanosu enokomponentnega kita na osnovi akrilnih vezi, na eno stično čelno ploskev (25) pri obeh prečnikih (22), izvedeta nasprotna vogalna spoja med pokončnikoma (21) in prečnikoma (22) s privitjem vijakov (6) v matice (7) ali uvite matice (14), ki so vložene ali zavite v prečnika (22).
20. 20. Leseno okno ali vrata po zahtevkih 1, 7, 8,14, 15,17 in 19, značilno po tem, da se na vijačno ne povezane stične čelne ploskve (25) na prečnikih (22), sestavljenih nasprotnih vogalnih spojih, nanese enokomponentni kit, v vogalna mesta utora (26) se vstavijo vogalne podloge (37), nato pa se steklo sklop (33) uokviri z vijačno povezavo dveh nasprotnih vogalnih spojev s privitjem vijakov (6) v matice (7) ali uvite matice (14).
21. 21. Leseno okno ali vrata po zahtevku 1 in 20, značilna po tem, daje vogalna podloga (37) iz PVC materiala, da ima med dvema krakoma (42) tanko vez (49), da je mogoča kotna postavitev in da je na eni strani osrednjega dela ploskve na obeh krakih (42) izstopajoči zobati profil (48).

    • ·
22. 22. Leseno okno ali vrata po zahtevku 1, 20 in 21, značilno po tem, da se zobati profil (48), na obeh krakih (42), pri vogalno vstavljenih vogalnih podlogah (37) v vogalih utora (26) in vogalih stekla sklop (33), pri fiksiranju vogalne povezave z privijanjem vijaka (6) pogreza v butilni kit (47).
23. 23. Leseno okno ali vrata po zahtevku 1 in 11 značilna po tem, da se v obojestranski obodni utor (50) ki se pri sestavljenem okvirju okenskega krila (20) oblikuje, med posnetima robovoma (32) na obeh prečnikih (22) in obeh pokončnikih (21), ter steklom (34), vstavi tesnilo (36) iz ekstrudiranega sintetičnega kavčuka.