SI21178A - Samonastavljive klešče - Google Patents

Abstract

Namen pričujočega izuma je zasnovati karseda enostavno izvedljive samonastavljive klešče, sestoječe iz dveh med seboj povezanih, vsaj v omejenem obsegu drug glede drugega zasukljivih in hkrati drug glede na drugega translatorno premakljivih vzvodov (1, 2), namreč iz osnovnega vzvoda (1) in pomožnega vzvoda (2), od katerih vsak sestoji iz delovnega kraka (11, 21) in prijemalnega kraka (12, 22), pri čemer je na osnovnem vzvodu (1) predvidena podolgovata luknja (15), ki je na proti delovnima krakoma (11, 21) obrnjeni površini (151) opremljena z ozobjem (152), in pri čemer je na pomožnem vzvodu (2) nameščen zaskočni element (25), ki je opremljen z ozobjem (252), predvidenim za sodelovanje s prej omenjenim ozobjem (152) podolgovate luknje (15) v osnovnem kraku (1). Ta naloga je rešljiva s tem , da je na vsakem od prijemalnih krakov (12, 22) zasukljivo pritrjena po ena ročica (217, 227), ki je držana v smeri proti vsakokrat pripadajočemu prijemalnemu kraku (12, 22) in hkrati tudi proti delovnima krakoma (11, 21), pri čemer sta omenjeni ročici (217, 227) prijemalnih krakov (12, 22) med seboj povezani z možnostjo medsebojnega zasuka.ŕ

Description

UNIOR Kovaška industrija d.d.

MPK⁷: B 25 B 07/04

Samonastavljive klešče

Izum spada na področje ročnega orodja, namreč na področje samonastavljivih klešč. t.j. klešč, ki so prirejene za prijemanje in stiskanje predmetov in pri katerih je mogoče enoročno uravnavanje ne le razprtosti delovnih krakov marveč tudi razprtosti prijemalnih krakov.

Pri tem izum temelji na problemu, kako zasnovati karseda enostavno izvedljive samonastavljive klešče, pri katerih bo mogoče samonastavljivost zagotoviti že zgolj z majhnimi modifikacijami oz. dodelavo že doslej znanih in uporabljanih polizdelkov, zlasti odkovkov, iz katerih sicer izdelujejo običajne klešče, ki niso samonastavljive. tako da bi bilo ob bistveno nižjih stroških izdelave pri tako izpopolnjenih kleščah mogoče obdržati tudi že ustaljene in uporabnikom dobro znane izmere in razmerja, še zlasti npr. kot med prijemalnima površinama delovnih krakov in prijemalnima krakoma obeh vzvodov; hkrati pa naj bi bile klešče brez vsakršne možnosti nehotenega zaskočenja ali blokiranja v kateremkoli položaju vzvodov zmožne kljubovati vsem obremenitvam, katererim so med uporabo izpostavljene.

Samonastavljive klešče so znane npr. iz US 5,351,584, sestoje pa iz dveh vzvodov, ki sta nameščena drug ob drugem in med seboj členkasto povezana, in sicer na ta način, daje en vzvod opremljen s podolgovato luknjo, skozi katero je vstavljen somik, kije nepremakljivo pritrjen na preostali vzvod. Na ta način sta vzvoda drug proti drugemu zasukljiva za določen kot, hkrati pa sta drug glede na drugega vsaj v omejenem obsegu tudi translatomo premakljiva. Vsak od vzvodov v bistvu sestoji iz delovnega kraka in prijemalnega kraka, pri čemer se delovna kraka nahajata na enem koncu vrtišča oz. območja povezave med vzvodoma, prijemalna kraka pa na nasprotnem koncu. V omenjeni podolgovati luknji so na tisti vzdolžni površini, ki je razporejena bližje delovnima krakoma vzvodov, na voljo zobci, s katerimi sodeluje zaskočni element, ki je zasukljivo nameščen na omenjenem sorniku v območju omenjene podolgovate luknje. Zaskočni element skupaj z omenjenimi zobci tvori zaskočni mehanizem klešč. Nadalje je med obema vzvodoma klešč v območju prijemalnih krakov predviden nastavljalni mehanizem, ki omogoča nastavljanje ustreznega medsebojnega položaja krakov. Ta mehanizem sestoji iz zasukljivega in drsno premakljivega vzvoda, ki je z enim koncem drsno uležiščen v vzdolžnem utoru, ki je na voljo na enem kraku, s svojim drugim koncem pa je prav tako drsno uležiščen v utoru na preostalem vzvodu. Tovrstne klešče naj bi omogočale, da se pri prijemanju predmeta določenega premera ali debeline z odvihtenjem prijemalnih krakov delovna kraka razpreta, zatem pa je ob pritisku na prijemalna kraka mogoče slednja odvihteti v smeri drug proti drugemu v vsakokrat želen položaj, v katerem medsebojna razprtost obeh prijemalnih krakov vsakemu uporabniku omogoča učinkovito nadaljnje enoročno stiskanje klešč. V ta namen pri prvem stisku klešč sicer pride do pritiska delovnih krakov na površini stiskanega predmeta, nakar zaskočni mehanizem s preskokom zaskočnika preko določenega števila z njim sodelujočih zobcev poleg medsebojnega zasuka obeh omogoči tudi potreben translacijskegi medsebojni premik vzvodov v položaj, ko sta ob ustreznem razprtju delovnih krakov do želene mere razprta tudi delovna kraka. Ko se v tem položaju zaskočnik zaskoči med pripadajoča zobca, je v želenem položaju prijemalnih krakov omogočeno učinkovito stiskanje. Tovrstne klešče naj bi torej v osnovi omogočale učinkovito stiskanje predmetov različnih premerov ali debelin ob vselej primerni, za vsakokratnega uporabnika najbolj ugodni medsebojni oddal jenosti obeh prijemalnih krakov.

Ena od možnih izvedb te rešitve pa je javnosti dostopna tudi iz US Des. 405,333. Pri tej izvedbi je eden od vzvodov opremljen z vzdolžno, po hrbtišču kraka potekajočo podolgovato luknjo, skozi katero je skozi ta vzvod vstavljen preostali vzvod. Ta je opremljen z na njem nepremakljivo pritrjenim sornikom. ki je vstavljen skozi nadaljnjo / podolgovato skoznjo luknjo na prvoomenjenem vzvodu, pri čemer ta prečna luknja poteka prečno glede na prej omenjeno podolgovato luknjo za prejem drugega vzvoda in torej poteka skozi obe bočni površini vzvoda. Tisti površini skozi bočni steni potekajoče podolgovate luknje, ki sta obrnjeni proti delovnima krakoma vzvodov, sta opremljeni z zobci, s katerimi sodeluje zaskočni element. Mehanizem, ki poleg omenjenih ozobljenih površin in zaskočnega elementa omogoča samonastavljivost klešč, je v bistvu enak kot pri kleščah po

US 5.351,584. Dasiravno so te klešče lahko npr. kovane in se odlikujejo po trpežnosti, tudi v tem primeru obstoji možnost nehotenega zaskočenja oz. blokiranja v določenem položaju, razen tega pa vgradnja mehanizma terja povsem novo zasnovo vzvodov klešč od npr. doslej proizvajanih in uporabljanih, kar pomeni povsem drugačno pripravo proizvodnje vključno z izdelavo utopov, za uporabnika pa tudi povsem drugačen občutek v roki in zato povsem drugačen koncept uporabe.

Da je že sama tovrstna zasnova obojih doslej obravnavanih klešč povezana s številnimi problemi, nenazadnje dokazujejo tudi nekateri predhodni (npr. US 4,802,390 ali US 4.893.350) in tudi kasnejši patenti (US 6,199,459) taistega izumitelja na takorekoč isto temo. Dejstvo je, da gre za klešče, ki so uporabljive v različnih položajih, tako da so njihovi sestavni deli zaradi tega izpostavljeni različnim obremenitvenim stanjem, hkrati pa tudi, da gre za ročno orodje, ki je med uporabo lahko izpostavljeno udarcem, padcem, prahu, nečistočam, maščobi, vlagi in drugim vplivom. Že sama izdelava vzdolžnih utorov v prijemalnih krakih je izjemno problematična, kar so npr. v omenjenem US 5,351.584 skušali reševati s tem, da sta vzvoda sestavljena iz po dveh različno oblikovanih lamel, ki sta med seboj povezani s kovičenjem. Tako zasnovane klešče resda mogoče nekoliko lažje izdelati, so pa dokaj nepriročne, še zlasti pa nezanesljive, ker se zaradi povsem običajnega obremenitvenega stanja med stiskanjem klešč kovične zveze med lamelami sčasoma lahko razrahljajo, že vsako manjše razrahljanje pa stanje samo še bistveno poslabšuje. Razen tega je delovanje zaskočnega in vodilnega mehanizma lahko bistveno drugačno kadar se klešče nahajajo npr. v horizontalnem ali vertikalnem položaju. Slednje so skušali reševati tudi z vzmetnim podprtjem vzvoda vodilnega mehanizma v različnih primerih, kar je predmet prej omenjenih predhodnih in kasnejših patentov. Vsak tak ukrep še dodatno zaplete zasnovo in izvedbo vzdolžno potekajočih utorov v prijemalnih krakih, ki sta v vsak primerih izpostavljena tudi vdoru prahu, delcev in podobnim vplivom, ki lahko bistveno otežijo ali celo onemogočijo delovanje klešč. Pri nobenem od prijaviteljev znanih primerov tovrstnih klešč pa ni mogoče računati z možnostjo, da bi kot polizdelka za izvedbo krakov klešč uporabili zgolj malenkostno modificirana oz. dodelana polizdelka, kakršna sta sicer na voljo že v redni proizvodnji običajnih klešč, ki niso samonastavljive. Če bi namreč oba mehanizma, t.j. zaskočni in vodilni mehanizem, preprosto prigradili k vzvodoma široko uporabljanih kombiniranih ali prijemalnih klešč ali cevnih klešč, bi bile takšne klešče povsem nefunkcionalne, nedelujoče in neuporabne. Razen tega tovrstna pa zasnova citiranih klešč ne nudi želene priročnosti in ergonomske usklajenost z zahtevami in pričakovanji uporabnika, vajenega uporabe klešč, ki niso samonastavljive. Gre pač za ročno orodje, pri katerem te ergonomske zahteve vsekakor predstavljajo pomemben del tehnične problematike, ki mora biti pri izumu upoštevana. Zato se pri citiranih znanih rešitvah ni mogoče izogniti resnim pomislekom in odporu s strani uporabnikov, vajenih uporabe doslej razpoložljivih klešč.

Pričujoči izum se ukvarja s samonastavljivimi kleščami, ki sestoje iz dveh med seboj povezanih, vsaj v omejenem obsegu drug glede na drugega zasukljivih in hkrati drug glede na drugega translatorno premakljivih vzvodov, namreč iz osnovnega vzvoda in pomožnega vzvoda, od katerih vsak sestoji iz delovnega kraka in prijemalnega kraka. Na osnovnem vzvodu je predvidena podolgovata luknja, ki je na proti delovnima krakoma obrnjeni površini opremljena z ozobjem. Na pomožnem vzvodu je nameščen zaskočni element, kije opremljen z ozobjem, predvidenim za sodelovanje s prej omenjenim ozobjem podolgovate luknje v osnovnem kraku. Po izumu je na vsakem od prijemalnih krakov zasukljivo pritrjena po ena ročica, ki je držana v smeri proti vsakokrat pripadajočemu prijemalnemu kraku in hkrati tudi proti delovnima krakoma, pri čemer sta omenjeni ročici med seboj, prednostno kar s pomočjo somika, povezani z možnostjo medsebojnega zasuka. Pri prednostni izvedbi izuma je na prijemalni krak osnovnega vzvoda s pomočjo somika zasukljivo pritrjena ročica s pomočjo natezne vzmeti, ki je po eni strani pripeta na omenjeni ročici in po drugi strani na omenjenem kraku, držana v smeri proti omenjenemu kraku in hkrati proti delovnima krakoma, hkrati pa je na prijemalni krak pomožnega vzvoda s pomočjo somika zasukljivo pritrjena ročica s pomočjo natezne vzmeti, ki je po eni strani pripeta na omenjeni ročici in po drugi strani na omenjenem kraku, držana v smeri proti omenjenemu kraku in hkrati proti delovnima krakoma, pri čemer sta omenjeni ročici med seboj zasukljivo povezani s pomočjo sornika. Pri tem je predviden tudi zapahnilni mehanizem, ki sestoji iz zapaha, ki je zasukljivo nameščen na prijemalnem kraku pomožnega vzvoda in prirejen za zaskočno namestitev v območje vdolbine, ki je na voljo na ročici, ki je zasukljivo priključena k prijemalnemu kraku pomožnega vzvoda. Hkrati je v ozobljeni podolgovati luknji osnovnega vzvoda nameščen prav tako ozobljen zasukljiv vodilno-zaskočni-element, ki je razen za zaskočenje svojega ozobja v ozobje podolgovate luknje osnovnega vzvoda predviden tudi za vodenje pomožnega vzvoda po podolgovati luknji osnovnega vzvoda med medsebojnim translatornim premikanjem omenjenih vzvodov.

Izum bo v nadaljevanju konkretiziran s primerom izvedbe klešč, ki je prikazan na priloženi skici, pri čemer kaže sl. 1 samonastavljive klešče po izumu, v razprtem oz. nestisnjenem stanju in v narisu;

sl. 2 samonastavljive klešče po izumu, v stisnjenem stanju in v narisu;

sl. 3 samonastavljive klešče med držanjem predmeta večje debeline, v narisu;

sl. 4 samonastavljive klešče med držanjem predmeta večje debeline, v narisu.

Klešče po izumu sestoje iz dveh vzvodov 1,2, od katerih vsak obsega delovni krak 11,21 in prijemalni krak 12, 22 in ki sta med seboj povezana z možnostjo vsaj omejenega medsebojnega zasuka in hkrati tudi vsaj omejenega medsebojnega translatomega premikanja. V ta namen je eden od vzvodov 1, 2, namreč osnovni vzvod 1, opremljen s podolgovato skoznjo luknjo 15, ki poteka v njegovi vzdolžni smeri, medtem ko je z njim sodelujoči pomožni vzvod 2 opremljen z vodilno-zaskočnim elementom 25, kije zasukljivo pritrjen na omenjenem pomožnem vzvodu 2 v območju podolgovate luknje 15 osnovnega vzvoda 1. Pri tem je pomožni vzvod 2 lahko bodisi vstavljen npr. skozi nadaljnjo skoznjo luknjo v osnovnem vzvodu 1. ali pa sta vzvoda 1, 2 nameščena drug ob drugem oz. sta ob upoštevanju doslej povedanega povezana na kakršen koli drug način.

Delovna kraka 11, 21 vzvodov 1, 2 sta lahko izvedena povsem enako kot pri drugih doslej uporabljanih kleščah, ki niso samonastavljive. Podobno sta tudi prijemalna kraka 12, 22 vzvodov 1, 2 lahko izvedena v enaki obliki in izmerah kot kraki pri doslej razpoložljivih in splošnouporabljanih kleščah, kar z vidika priročnosti in ergonomskih lastnosti omogoča povsem neproblematično souporabo doslej znanih klešč in klešč po izumu. Razen tega je zahvaljujoč obdržanju dosedanje oblike, izmer in razmerij pri izdelavi klešč po izumu mogoče uporabiti polizdelke, ki so na voljo zahvaljujoč obstoječi tehnologiji, materialom in orodju. Vse to predstavlja veliko praktično vrednost rešitve po izumu, ki jo je tako možno realizirati na preprost in cenen način, še zlasti pa tudi brez večjega ekonomskega tveganja.

Pri kleščah po izumu je v območju podolgovate luknje 15 osnovnega kraka 1. v kateri je nameščen vodilno-zaskočni element 25 pomožnega kraka 2, tista vzdolžna površina 151, ki je razporejena bližje delovnima krakoma 11, 21 vzvodov 1, 2, ozobljena oz. opremljena z ozobjem 152.

Omenjeno ozobje 152 sestoji iz niza vzdolž omenjene stranice ekvidistančno razporejenih, v bistvu žagastih, trikotno zasnovanih zobcev 1521, od katerih vsak sestoji iz površine, ki je vsaj v bistvu pravokotna glede na omenjeno površino 151 podolgovate luknje 15, kot tudi iz spodrezane površine, ki poteka poševno navzven in navzdol oz. v smeri proti prijemalnemu kraku 12 osnovnega vzvoda 1.

V območju omenjene podolgovate luknje 15 razporejeni vodilno-zaskočni element 25, kije v danem primeru s pomočjo somika 250 vsaj v omejenem obsegu zasukljivo uležiščen na pomožnem kraku 2, je na tisti svoji površini 251, ki se nahaja ob ozobljeni površini 151, prav tako opremljen z ozobjem 252, ki je prirejeno za sodelovanje z ozobjem 152 na notranji površini 151 podolgovate luknje 15 osnovnega vzvoda 1. To pomeni, da tudi ozobje 252 sestoji iz niza vzdolž omenjene stranice ekvidistančno razporejenih, v bistvu žagastih oz. trikotno zasnovanih zobcev 2521, ki so vstavljivi v razpoložljive vrzeli med zobci 1521 ozobja 152 na osnovnem vzvodu 1.

Nadalje sta pri kleščah po izumu prijemalna kraka 12, 22 vzvodov 1, 2 med seboj povezana s pomočjo ročic 127, 227, ki sta med seboj členkasto povezani, namreč povezani z možnostjo medsebojnega zasuka, kar je v danem primeru omogočeno zahvaljujoč somiku 177. Po drugi strani je vsaka od omenjenih ročic 127, 227 členkasto oz. z možnostjo zasuka pritrjena na pripadajoč prijemalni krak 12, 22, V danem primeru je torej ročica 217 s pomočjo somika 2170 členkasto pritrjena na pripadajoč prijemalni krak 12 osnovnega vzvoda 1, ročica 227 pa s pomočjo somika 2270 na pripadajoč prijemalni krak 22 pomožnega vzvoda 2. Nadalje je vsaka od omenjenih ročic 217, 218 držana v smeri proti pripadajočemu prijemalnemu kraku 12, 22 in hkrati v smeri proti delovnima krakoma 11, 21, kar je v danem primeru realizirano s pomočjo vzmeti 218, 228, ki sta na skici povsem shematično prikazani. Tako je na ročico 217 v danem primeru pripeta natezna vzmet 218, ki je po drugi strani pripeta na prijemalnem kraku 12, in sicer v danem primeru takorekoč v neposredni bližini podolgovate luknje 15. Povsem analogno je na ročico 227 pripeta natezna vzmet 228, ki je po drugi strani pripeta na pripadajoč prijemalni krak 22, in sicer v prikazanem primeru spet kar v bližini osnovnega kraka 1 oz. podolgovate luknje 15 v njem.

Ker je vsaka od omenjenih ročic 217, 227 držana v smeri proti pripadajočemu prijemalnemu kraku 12, 22 in hkrati proti delovnima krakoma 11, 21, imata ročici 217, 227 v splošnem

-7tendenco zavzeti položaj, v kakršnem sta prikazani na sl. 1. V tem primeru sta prijemalna kraka 12, 22 razprta, zavihtenje le-teh v smeri drug proti drugemu pa poteka proti sili držanja ročic 217, 227, v danem primeru proti sili vzmeti 218, 228. S ciljem, da bi bilo mogoče klešče po izumu obdržati v stisnjenem položaju, t.j. v položaju, ko se prijemalna kraka 12, 22 nahajata drug ob drugem, je predviden zapahnilni sklop 229, ki sestoji iz zapaha 2290 in vdolbine 2279, ki je v ta namen predvidena kar na ročici 227 prijemalnega kraka 22 pomožnega vzvoda 2. Sam zapah 2290 je zasukljivo pritijen na samem prijemalnem kraku 22 pomožnega vzvoda 2.

Dasiravno je v pričujočem primeru na skici prikazana zgolj varianta, pri kateri je ročica 218 pritrjena na prijemalni krak 12 osnovnega vzvoda 1 v območju v ta namen predvidene izbočitve 219, bo strokovnjaku vsekakor razumljivo, da bi bilo v primeru potrebe po eliminaciji te izbočitve 219 prav tako mogoče v sam krak 12 izvesti ustrezno vdolbino, v katero bi v tem primeru segalo za členkasto pritrditev ročice 217 h kraku 12 potrebno območje te ročice 217. Strokovnjaku bo nadalje tudi razumljivo, daje rešitev držanja ročic 217, 227 s pomočjo nateznih vzmeti 218, 228 zgolj ena od možnih rešitev, in da bi bili ročici 217, 227 lahko držani v želeni smeri tudi s pomočjo drugačnih vzmeti, npr, s pomočjo specialnih vzmeti, nameščenih po eni strani okoli omenjenih ročic 217, 227 in po drugi strani pritijenih na pripadajoča kraka 12, 22 vzvodov 1, 2.

Na sl. 3 in 4 je prikazano delovanje klešč po izumu, namreč klešč med prijemanjem bodisi predmeta razmeroma majhne debeline (sl. 3) ali predmeta razmeroma velike debeline (sl. 4). Kot je videti na omenjenih sl. 3 in 4, pri prijemanju vsakokrat razpoložljivega predmeta oba vzvoda 1, 2 klešč zavzameta vsakokrat drugačen položaj, pri čemer pa njuna delovna kraka 11, 21 v vsakem primeru nalegata na razpoložljivih površinah držanega predmeta, ki je pri tem čvrsto držan s pomočjo teh delovnih krakov 11, 21, obenem pa sta njuna prijemalna kraka 12, 22 v vseh primerih razprta zgolj toliko, da je vsakokratnemu uporabniku omogočeno učinkovito enoročno stiskanje prijemalnih krakov 12, 22 z namenom učinkovitega držanja oz. stiskanja držanega predmeta.

Delovanje klešč po izumu se vrši s sprostitvijo zapahnilnega sklopa 229, kar pomeni, da je potrebno zapah 2290 odstraniti iz pripadajoče vdolbine 2279. Po tem ukrepu sta vzvoda 1, 2 drug glede na drugega zavihtljiva in vsaj v omejenem obsegu tudi translatomo premakljiva.

Prijemalna kraka 12, 22 kažeta tendenco razpiranja, ki pa jo uporabnik s primernim stiskom roke, v kateri drži klešče, zlahka obvladuje. Ko uporabnik namesti klešče na držani predmet, se delovna kraka 11,21 opreta na površino držanega predmeta. Stiskanje prijemalnih krakov 12, 22 poleg zasuka vzvodov 1, 2 okoli vodilno-zaskočnega elementa 25 povzroči tudi medsebojno translatomo premikanje vzvodov 1, 2, kar je omogočeno zahvaljujoč premikanju/zdrsu vodilno-zaskočnega elementa 25 vzdolž podolgovate luknje 15, kar se lahko vrši vse dotlej, dokler ni vzpostavljeno medsebojno uprijemanje ozobij 152, 252. To rotacijsko in hkrati translacijsko premikanje vzvodov 1, 2 vselej omogoča namestitev prijemalnih krakov 12, 22 v želen položaj, pri čemer se pač spremeni položaj vodilnozaskočnega elementa 25 v podolgovati luknji 15, hkrati pa delovna kraka 11, 21 vzvodov 1, 2 ostaneta v naleganju na površinah vsakokrat držanega predmeta. Po vzpostavitvi za nadaljnje stiskanje prikladnega položaja prijemalnih krakov 12, 22 se položaj vodilnozaskočnega elementa 25 blokira z uprijemom zobcev 2521 njegovega ozobja 252 v vrzeli med zobci 1521 ozobja 152 na pripadajoči površini 151 podolgovate luknje 15. Odtlej je onemogočen vsakršen medsebojen premik vzvodov 1, 2 klešč v smislu medsebojne translacije, pač pa je še vedno možen vsak njun medsebojni zasuk, ki je pač potreben za samo stiskanje držanega predmeta.

Na osnovi povedanega je razumljivo, da se med stiskanjem tanjšega predmeta vodilnozaskočni element 25 nahaja na tistem koncu podolgovate luknje 15, ki je razporejen bližje delovnemu kraku 11 osnovnega vzvoda 1, med stiskanjem debelejšega predmeta pa na nasprotnem koncu podolgovate luknje 15, kar je sicer nazorno prikazano tudi na sl. 3 in 4.

Claims (5)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Samonastavljive klešče, sestoječe iz dveh med seboj povezanih, vsaj v omejenem obsegu drug glede na drugega zasukljivih in hkrati drug glede na drugega translatomo premakljivih vzvodov (1, 2), namreč iz osnovnega vzvoda (1) in pomožnega vzvoda (2), od katerih vsak sestoji iz delovnega kraka (11, 21) in prijemalnega kraka (12, 22), pri čemer je na osnovnem vzvodu (1) predvidena podolgovata luknja (15), ki je na proti delovnima krakoma (11, 21) obrnjeni površini (151) opremljena z ozobjem (152), in pri čemer je na pomožnem vzvodu (2) nameščen zaskočni element (25), ki je opremljen z ozobjem (252), predvidenim za sodelovanje s prej omenjenim ozobjem (152) podolgovate luknje (15) v osnovnem kraku (1), označene s tem, da je na vsakem od prijemalnih krakov (12, 22) zasukljivo pritrjena po ena ročica (217, 227), ki je držana v smeri proti vsakokrat pripadajočemu prijemalnemu kraku (12, 22) in hkrati tudi proti delovnima krakoma (11,21), pri čemer sta omenjeni ročici (217, 227) prijemalnih krakov (12, 22) med seboj povezani z možnostjo medsebojnega zasuka.
2. 2. Samonastavljive klešče po zahtevku 1, označene s tem, da je na vsakem od prijemalnih krakov (12, 22) zasukljivo pritrjena po ena ročica (217, 227), ki je s pomočjo vzmeti (218, 228) držana v smeri proti vsakokrat pripadajočemu prijemalnemu kraku (12, 22) in hkrati tudi proti delovnima krakoma (11, 21), pri čemer sta omenjeni ročici (217, 227) med seboj povezani s pomočjo somika (177), in sicer z možnostjo medsebojnega zasuka.
3. 3. Samonastavljive klešče po zahtevku 1 ali 2, označene s tem, daje na prijemalni krak (12) osnovnega vzvoda (1) s pomočjo somika (2170) zasukljivo pritijena ročica (217) s pomočjo natezne vzmeti (218), ki je po eni strani pripeta na omenjeni ročici (217) in po drugi strani na omenjenem kraku (12), držana v smeri proti omenjenemu kraku (12) in hkrati proti delovnima krakoma (11, 21), in da je na prijemalni krak (22) pomožnega vzvoda (2) s pomočjo somika (2270) zasukljivo pritijena ročica (227) s pomočjo natezne vzmeti (228), ki je po eni strani pripeta na omenjeni ročici (227) in po drugi strani na omenjenem kraku (22), držana v smeri proti omenjenemu kraku (22) in hkrati proti delovnima krakoma (11, 21), pri čemer sta omenjeni ročici (217, 227) med seboj zasukljivo povezani s pomočjo somika (177).

   -1010
4. 4. Samonastavljive klešče po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je predviden zapahnilni mehanizem (229), ki sestoji iz zapaha (2290), ki je zasukljivo pritrjen na prijemalnem kraku (22) pomožnega vzvoda (2) in prirejen za zaskočno namestitev v območje vdolbine (2279), ki je na voljo na ročici (227), ki je zasukljivo priključena k omenjenemu prijemalnemu kraku (22) pomožnega vzvoda (2).
5. 5. Samonastavljive klešče po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označene s tem, da je v ozobljeni podolgovati luknji (151) osnovnega vzvoda (1) nameščen prav tako ozobljen zasukljiv vodilno-zaskočni-element (25), ki je razen za zaskočenje svojega ozobja (252) v ozobje (152) podolgovate luknje (15) osnovnega vzvoda (1) predviden tudi za vodenje pomožnega vzvoda (2) po podolgovati luknji (15) osnovnega vzvoda (1) med medsebojnim translatomim premikanjem omenjenih vzvodov (1,2).