SI21159A2 - Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom - Google Patents

Abstract

Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, sestavljena iz prožnega večplastnega cevnega lameja, se nanaša na notranjo prevleko za cevovode in/ali vode, ki so izpostavljeni visokim delovnim tlakom, še posebej za vodovodne napeljave, plinovode, kanalizacijske napeljave pod tlakom in podobno. Prevleko sestavlja prožna cev, sestavljena iz več prekrivajočih se plasti različnih karakteristik, zlasti pa iz zunanje plasti, prednostno nepropustne, vmesne plasti iz npr. klobučevine z vlakni in tretje, ojačitvene, plasti. Predmet izuma se dobro uporablja za izdelavo prevlek notranjosti cevovodov in/ali vodov, namenjenih delovanju pod tlakom in za izdelavo ojačitve z vlakni, ki se ponašajo z odličnimi mehanskimi lastnostmi.ŕ

Description

Predmetni izum se nanaša na notranjo prevleko za cevovode in/ali vode, ki so izpostavljeni visokim delovnim tlakom; še posebej za vodovodne napeljave, plinovode, kanalizacijske napeljave pod tlakom in podobno.

Prevleko sestavlja prožna cev, sestavljena iz več prekrivajočih se plasti različnih karakteristik, bolj podrobno pa je prva plast sestavljena iz zunanjega neprepustnega filma, druga, vmesna plast je iz klobučevine z vlakni, naključno usmerjenimi v vse smeri, tretja ojačitvena plast, pa je sestavljena iz ene ali več tkanin z ojačitvenimi vlakni, usmerjenimi v želeno smer.

Cev, ki jo sestavlja zgoraj navedena večplastna zasnova, se dobro uporablja za izdelavo prevlek notranjosti cevovodov in/ali vodov, namenjenih delovanju pod tlakom in za izdelavo ojačitve z vlakni, ki se ponašajo z odličnimi mehanskimi lastnostmi, ki je, ko je enkrat vstavljena v cev, ki jo je potrebno prevleči, sposobna ustvariti novo cev, ki se sama ponaša z odličnimi mehanskimi lastnostmi, ki so tako dobre, da lahko vzdrži visok delovni tlak.

Prožno cev je po impregnaciji s toplotnotrdilnimi smolami mogoče vstaviti v cevovode, ki jih je potrebno prevleči, s postopki obračanja, potiskanja po cevi in strditve smol, ki so v bistvu enaki postopkom, ki se navadno uporabljajo za izdelavo prevlek normalnih cevovodov, ki niso podvrženi visokim tlakom.

Že dalj časa je poznana in se široko uporablja metoda notranjega oblaganja kanalizacijskih in podzemnih vodov, opisana v italijanskih patentih BI 1030565 in BI 1161875.

-22Pri tej metodi gre za to, da se v cevovod, ki ga je potrebno prevleči, vstavi, obrne in potiska po njegovi notranjosti prožna cev, sestavljena iz neprepustnega plastičnega filma, spojenega s klobučevino, prepojeno s toplotnotrdilno smolo, slednja pa se nato s pomočjo tople vode strdi.

Plastični film, ki se na začetku nahaja na zunanji strani prožne cevi, se po obračanju znajde na notranji strani cevi in tako tvori popolnoma nepropustno plast.

Klobučevina, prepojena s smolo, ki se na začetku nahaja na notranji strani cevi, pa preide na njeno zunanjo stran, kjer je v neposrednem stiku z delom cevi, ki jo je potrebno prevleči in po strditvi smole tvori nosilni del nove cevi.

Faza obračanja in potiskanja prožne cevi se vrši s pomočjo vodnega tlaka, ki s pritiskom, ki ga ustvarja na notranjo steno prožne cevi, olajšuje njeno napredovanje po cevi, hkrati pa ohranja cev v pravilnem položaju.

Po fazi napredovanja se toplotnotrdilna smola, ki jo je vsrkala klobučevinasta plast, strdi s pomočjo tople vode. Na ta način se dejansko znotraj predhodno obstoječe cevi ustvari nova cev, sestavljena iz neprepustnega notranjega sloja in sloja kompozitnega materiala, ki ga tvorita klobučevina in stijena smola.

Kljub temu, da se ta metoda široko in vsesplošno uporablja, pa je njena aplikacija občutno omejena, kadar je potrebno z notranje strani prevleči cevi in vode, ki služijo za pretok tekočin pod tlakom.

Kompozitni material, sestavljen iz klobučevine in strjene smole, namreč nima zadostnih mehanskih lastnosti, Še posebej take odpornosti na vleko, ki bi omogočala prenesti obremenitve, kijih povzroča tekočina v notranjosti cevi.

V tem specifičnem primeru je učinek klobučevine, katere glavna naloga je zadrževanje smole v želenem položaju v fazi obračanja in strjevanja, tak, da občutno zmanjša prvotno odpornost na vleko, ki jo ima smola, uporabljena za impregniranje in doseže vrednosti, ki ne dovoljujejo uporabo cevi pod tlakom.

Cilj predmetnega izuma je odpraviti zgoraj navedene pomanjkljivosti. Izum, katerega značilnosti so podane v patentnem zahtevku, ta problem odpravlja s pomočjo notranje obloge za cevovode in/ali vode pod tlakom, s pomočjo katere se dosežejo naslednji rezultati in prednosti: oblogo sestavlja kompozicija cevnih elementov, ki se medsebojno koaksialno prekrivajo, ki imajo različne karakteristike in funkcije, vendar pa vsi skupaj sestavljajo eno samo prožno cevno strukturo, ki se ponaša z visoko stopnjo mehanske odpornosti in ki je potem, ko je položena v notranjost cevovodov, ki jih je potrebno prevleči, ustvariti nove cevi s tako visokimi mehanskimi lastnostmi, da lahko vzdržijo predvidene delovne tlačne obremenitve; prožna večplastna cevna obloga se lahko položi s postopki vstavitve, obračanja, potiskanja naprej in strjevanja, ki so v svojem bistvu podobni tradicionalnim postopkom, vendar se lahko strukturira, da bi bila primerna za uporabo v cevovodih in/ali vodih za pretok tekočin pod tlakom.

Izum je podrobneje opisan v nadaljevanju, s pomočjo nekaterih izvedbenih oblik, prikazanih na priloženih risbah, ki so podane zgolj za primer in ne kot omejitev in kjer:

sl. 1 predstavlja prečni presek prožne cevne prevleke, kakršna je videti pred aplikacijo v cevovodu, sl. 2 predstavlja prečni presek taiste cevne prevleke iz slike 1, kakršna je videti po njeni aplikaciji v notranjosti nekega cevovoda ali voda, sl. 3 predstavlja prečni presek ene izmed ojačitvenih cevnih plasti, in sl. 4 predstavlja, v shematskem prečnem preseku, recipročno koaksialno in kombinirano razporeditev več ojačitvenih cevnih plasti, ki se medsebojno prekrivajo.

V eni izmed svojih izvedbenih oblik, podani kot primer, je prožna cev prevleke (1), prikazana na sliki 1, sestavljena iz neprepustnega zunanjega filma (2), iz klobučevine z naključno v vse smeri usmerjenimi vlakni (3), ter iz ojačitvene plasti, sestavljene iz ene ali več tkanin iz ojačitvenih vlaken (4), katerih vlakna so usmerjena v želeno smer.

Prožna cev (1) je po impregnaciji s toplotnotrdilno smolo vstavljena v cev, ki jo je potrebno prevleči (6) in sicer s pomočjo običajnih načinov obračanja, potiskanja naprej in strjevanja smole, opisanih v uvodnem delu.

Po obrnitvi in strditvi smole cev izgleda kot na sliki 2, sestavljena iz neprepustnega filma (2), ki se nahaja na notranji strani, kompozitne plasti, sestavljene iz klobučevine in strjene smole (3), ki še vedno predstavlja vmesni del, ter kompozitne plasti, sestavljene iz smole in ojačitvene tkanine (4), ki se nahaja na zunanji strani, v stiku z cevovodom, ki gaje potrebno prevleči (6)

-4V bistvu je slojevitost prožne cevne prevleke (1), predhodno sestavljene iz plasti, prikazanih na sliki 1, po aplikaciji v notranjosti cevovoda, ki ga je potrebno prevleči (6), obrnjena in je posledica zgoraj omenjenega postopka obrnitve, potiskanja naprej in strditve.

Postopek za ustvarjanje prožne cevne prevleke (1) zahteva posebne in specifične ukrepe, kot ima tudi vsaka izmed treh osnovnih sestavin, ki jo sestavljajo, svojo specifično nalogo.

Naloga plastičnega filma (2) je: zadrževanje smole, ki jo je vpila klobučevina, med postopkom impregnacije; predstavlja oviro vodi pod tlakom, uporabljeni za potiskanje prožne cevi naprej po notranjosti voda: po strditvi smole tvori neprepustno plast v notranjosti nove cevi.

Naloga klobučevine (3) je: zadrževanje smole, s katero je impregnirana, in jo med fazo polaganja ohranjati homogeno porazdeljeno; izdatno prispeva k odpornosti na nove cevi stisk med njeno uporabo.

Glavna naloga ojačitvene plasti (4) je, da cevi podeli potrebne mehanske lastnosti, ki prevlečenemu vodu omogočajo, da lahko prenese visoke pritiske, do katerih prihaja v njegovi notranjosti med uporabo.

Tlačna odpornost neke cevi je odvisna od odpornosti na radialno vleko stene cevi iz enačbe:

Fe = Pe x 0 / 2 (a)

Kjer v (a), Fe predstavlja odpornost na radialno vleko stene cevi po enoti dolžine cevi, Pe je delovni tlak, 0 pa premer cevi.

Iz tega je mogoče ugotoviti, daje za doseganje visoke tlačne odpornosti potrebno, da se stena cevi ponaša z visokimi vrednostmi odpornosti na vleko.

Pri nekem kompozitnem materialu je visoke vrednosti vleke mogoče doseči z uporabo samo neskončnih vlaken, v primeru cevi pa morajo biti radialno razporejena vlakna radialno ovita na cev in to brez prekinitve

To dejstvo je povzročilo, da vstavljanje ojačitvenib sistemov v prožne cevi, namenjene za prevleke vodov, po predhodno opisanem postopku obračanja in potiskanja naprej po cevi, do danes ni bilo izvedljivo Po postopku, ki je predmet tega izuma, je sistem večplastne ojačitve (4), ki je vstavljen v prožno cev, sestavljen iz enega ali več koncentričnih cevnih elementov

-5(5), izdelanih iz ravnih tkanin na osnovi visoko zmogljivih vlaken s pomočjo toplotnega spajanja predelov tkanin, ki se v vzdolžni smeri prožne cevi medsebojno prekrivajo.

Ta osnovni ojačitveni element, ki gaje mogoče znotraj prožne cevi (1) ponoviti (n) krat, tako da ustvari ojačitveno plast (4), je shematsko prikazan na sl. 3, kjer je (5) ojačitvena tkanina, (L) pa je področje prekrivajočih se predelov tkanine, kjer (L) predstavlja raztezanje prekrivajočih se predelov in torej raztezanje toplotnega spajanja v radialni smeri, medtem ko se prekrivanje in toplotno spajanje v vzdolžni smeri raztezata po vsej dolžini cevi.

Vrednost (L), torej raztezanje toplotnega spajanja prekrivajočih se predelov tkanine, je še posebej pomembno zaradi omogočanja ustrezne ojačitve, tako v fazi izvedbe del (polaganja prožne cevi), kot tudi v fazi delovanja cevi pod tlakom, po strditvi smole.

Vrednost (L) mora namreč zadovoljiti naslednji enačbi:

L > Pa x 0 / 2 x ra x n (b)

L > Ct/tc (c)

Kjer v (b): (Pa) je tlak v notranjosti prožne cevi med fazo vstavljanja in potiskanja naprej; (0) je premer cevi; (ra) je odpornost toplotnega spajanja na razrez; (n) predstavlja število prekrivajočih se plasti tkanine (5), vstavljenih v prožno cev.

Kjer v (c). (Ct) je odpornost ojačitvene tkanine na pretrganje na enoto dolžine cevi; (tc) je odpornost prekrivajoče se tkanine, prepojene s smolo, na razrez, po strditvi smole.

Toplotno spajanje tkanin mora biti izvršeno tako, da se doseže tako vrednost odpornosti na razrez (ra), da zadovolji enačbo (b), biti mora neprekinjeno po celi dolžini področja prekrivanja (L), poleg tega mora ohraniti zadostno poroznost tkanin, tako da omogoča brezhibno impregnacijo s smolo, da bi se po strditvi smole, dosegla taka vrednost odpornosti kompozita tkanina-smola na razrez (tc), ki zadovolji enačbo (c).

Toplotno spajanje, ki izpolnjuje zgoraj opisane zahteve, je mogoče doseči z vstavitvijo termoplastične tančice (V) ali tkanine (T) visoke stopnje poroznosti, sestavljene iz termoplastičnih vlaken, katerih temperatura spajanja je med vrednostjo temperature mreženja smole v fazi polaganja prožne cevi in temperature spajanja vlaken, ki sestavljajo ojačitveno tkanino

-6<8

Na splošno je dovolj, da imajo vlakna, ki sestavljajo (V) ali (T), temperaturo spajanja višjo od 100°C, kadar se v fazi obračanja kot tekočina za potiskanje prožne cevi uporablja voda.

Teža tančice (V) ali tkanine (T) mora biti taka, da daje toplotnemu spajanju zadostno lepilno moč, hkrati pa ne sme biti tako visoka, da zamaši poroznost ojačitvenih tkanin in da tudi po toplotnem spajanju ohrani dober nivo impregniranja s smolo

Pri praktični izvedbi tega postopka je lahko teža tančice (V) ali tkanina (T) med 5 in 100 g/m2, po možnosti, vendar ne obvezujoče, pa med 10 in 60 g/m2.

Vlakna, ki sestavljajo (V) ali (T) so lahko različne narave, na primer: poliamidna, kopoliamidna, poliestrska, kopoliestrska, poliuretanska, poliolefinska.

Tako je na primer material, primeren za toplotno spajanje, tančica na osnovi kopoliamidov, teže 30 g/m2, ki se trži pod imenom XIR0WEB 8240 (proizvajalec SARNATECH XIRO S ARNA GROUP CH - 3185 SCHMITTEN - Švica), za katerega je značilna temperatura spajanja pri 110°C.

Toplotno spajanje prekrivajočih se predelov ojačitvene tkanine je lahko izvedeno na različne načine in z običajnimi tehnikami, neprekinjeno ali prekinjeno, s kombiniranim delovanjem temperature in stiskanja.

Ena izmed metod, uporabljena v postopku, ki je predmet tega izuma, predvideva, po vstavitvi (V) ali (T), segrevanje prekrivajočih se predelov s curkom vročega zraka, ki mu sledi prehod med dvema stiskalnima valjema.

Temperatura segrevanja mora biti višja od temperature spajanja vlaken, ki sestavljajo tančico (V) ali tkanino (T).

Stisk mora biti zadosten, da omogoči dobro lepljenje dveh plasti tkanine.

Toplotno spajanje se izvrši po celotni dolžini cevi in v širini (L), določeni z gornjima enačbama (b) in (c). Ko je potrebno vstaviti drugo cev ojačitvene tkanine ali (n) ojačitvenih tkanin (5), se postopek ponovi, pri čemer je treba paziti, da se prva cev vstavi v notranjost nove cevi ojačitvene tkanine Končni rezultat je, daje ojačitvena plast (4) sestavljena iz več koncentričnih cevi ojačitvene tkanine (5).

-7Opisana metoda toplotnega spajanja prekrivajočih se predelov tkanine ni edina možna v okviru izuma, temveč se lahko uporabi katerakoli druga metoda, ki zadovolji enačbi (b) in (c).

Ojačitvena tkanina, uporabljena v plasti (4), je sestavljena iz vlaken visokih zmogljivosti tipa. steklo, poliester, poliamidna vlakna, ogljikova vlakna, aramidna, polietilenska, vlakna polimerov LCP (tekoči kristali), vlakna polivinil alkohola (PVA), umetna vlakna, pridobljena iz celuloze (ksantatni ali kuproamoniakalni proces), za katere je značilno, da posedujejo prožnostni modul na vleko, ki je višji od 6 Gpa in po možnosti višjo od 10 Gpa. Med steklenimi vlakni je mogoče navesti steklena vlakna E, steklena vlakna S, steklena vlakna C, med aramidnimi vlakni je mogoče navesti Twaron, Kevlar, Technora; med ogljikovimi vlakni vlakna tipa 3K, 6K, 12K, 24K; med alkoholpolivinilnimi vlakni (PVA) Kuralon in Vinilon; med poliestrskimi vlakni je mogoče navesti poliestrska vlakna HT Diolen.

Teža tkanine je lahko spremenljiva v širokem intervalu, pod pogojem, daje odpornost tkanine na pretrganje (Ct) zadostna, da zadovolji enačbo (d):

Fe = Pe x 0 / 2 = n x Ct (d)

Kjer imajo simboli zgoraj naveden pomen.

V običajni praksi se uporabljajo tkanine s težo med 50 g/m2 in 2000 g/m2 in po možnosti, a ne omejeno, med 100 g/m2 in 800 g/m2, v odvisnosti od uporabljene vrste vlaken in obremenitev, ki jih je potrebno prenesti.

Vrsta tkanine in usmerjenost vlaken morata biti taka, da dajeta cevi ustrezno odpornost tako v smeri radialnih kot v smeri vzdolžnih in prečnih obremenitev.

V praksi je pri tem izumu mogoče uporabiti tkanine tipa votek/osnutek, enosmerne tkanine, večaksialne tkanine z usmerjenostjo vlaken pod kotom ± 45°, ali pa kombinacije le-teh.

V najbolj priljubljeni, a ne edini možni obliki predmetnega izuma se uporabljajo tkanine na osnovi steklenih vlaken tipa votek/osnutek, s težo med 200 - 800 g/m2. Kadar se izkaže, da je potrebna še posebno visoka vrednost odpornosti tkanine na prelom (Ct) v razmerju s težo tkanine in številom plasti, je mogoče uporabiti tkanine na osnovi aramidnih vlaken ali ogljikovih vlaken.

Ojačitvena komponenta (4) je lahko naknadno vstavljena v prožno cev, sestavljeno iz termoplastičnega filma (2) in klobučevine (3), možno pa je tudi prožno cev, sestavljeno iz termoplastičnega filma (2) in klobučevine (3) ustvariti okrog ojačitvene komponente, tako da se dobi popolno strukturo, predstavljeno na SL. 1.

Dobljena prožna cev se impregnira s tolikšno količino smole, kakršna zadošča za zamašitev vse poroznosti klobučevine in tkanine, ter se s pomočjo sile vodnega tlaka odvija in, med napredovanjem po notranjosti voda, ki gaje potrebno prevleči, obrača.

Ko je obračanje cevi znotraj voda dokončano, se s pomočjo dovajanja vroče tekočine doseže otrditev cevi, ki tako znotraj prvotnega voda dejansko ustvari novo cev.

Smole, uporabne za impregnacijo prožne cevi, so toplotnotrdilne smole, ki so v rabi in so dobro znane strokovnjakom za tehnologije kompozitnih materialov in obsegajo: nenasičene poliestrske smole orto, iso, terc ftalovega tipa; epoksidne smole tipa diglicidileter bisfenola A in/ali bisfenola F, zamrežene z normalnimi epoksidnimi trdilci, ki se navadno uporabljajo s tovrstnimi epoksidnimi smolami, poliuretanske smole; fenolne smole.

Samo kot primer za predstavitev načina poteka dela v skladu s predmetom tega izuma so v nadaljevanju opisani posamezni postopki:

s tkanino na osnovi steklenih vlaken E, teže 460 g/m2, tipa votek/osnova, sestavljeno iz 270 g/m2 steklenih vlaken v votku in 190 g/m2 steklenih vlaken v osnovi, se sestavi cev, kot je prikazana na sliki 3, s prekrivanjem pasov širine 20 cm, med pasova se vstavi tančico iz kopoliamidnih vlaken tipa XIR0WEB 8240 teže 30 g/m2, prekrivajoča se pasova pa se toplotno spoji v širini 20 cm in po vsej dolžini cevi. Mere tkanine so take, daje dobljena cev dolga 20 m, njen premer pa znaša 40 cm.

Okoli prve cevi se iz iste tkanine iz steklenih vlaken in po postopku, ki je enak zgoraj opisanemu, izdela druga cev, pri čemer je treba paziti, da je področje toplotnega spajanja druge cevi postavljeno na nasprotno stran glede na področje toplotnega spajanja prve cevi (slika 4).

Tretja cev se izdela na enak način okoli predhodnih dveh cevi.

Rezultat tega postopka je prožna cev (4) oziroma cev, sestavljena iz treh koncentričnih cevi (5) iz zgoraj opisane tkanine iz steklenih vlaken E, ki ima premer 40 cm in dolžino 20 m.

Na tej ojačitveni cevi (4) se izdela cev (3), ki jo sestavlja spoj poliestrske klobučevine debeline 3 mm in poliuretanskega filma (2) debeline 1 mm, pri čemer se robovi vzdolž vse dolžine cevi zatesnijo s pasom poliuretanskega filma širine 10 cm.

-9s>

Tako dobljena prožna cev ima zgradbo, predstavljeno v (SL. 1) in je sestavljena iz treh koncentričnih tkanin iz steklene volne v skupni teži 1380 g/m2, klobučevine iz poliestrskih vlaken debeline 3 mm in neprepustnega poliuretanskega filma debeline 1 mm.

Cev se impregnira z nezasičeno toplotnotrdilno smolo izoftalnega tipa in se s postopkom obračanja in potiskanja naprej ter ob uporabi vode pod tlakom 0,8 kg/cm2 kot potisne tekočine, ter vode s temperaturo 90°C za strditev smole, z njo prevleče cev premera 40 cm iz polivinilklorida (PVC), ki simulira vod.

Po strditvi smole in utrditvi cevi se del cevi dolžine 1 m, s katerega se odstrani zunanja PVC cev, na koncih prirobi in se na njem opravi preizkus eksplozije z vodo pod tlakom. Po 10 urah ohranjanja pod tlakom 25 kg/cm2 cev ne kaže nobenih znakov popuščanja.

Primerjalni preizkus, opravljen s prožno cevjo, izdelano izključno le iz klobučevine debeline 3 mm in neprepustnega poliuretanskega filma debeline 1 mm, premera 40 cm, vstavljeno v napeljavo iz (PVC) v skladu s prej opisanim postopkom, podvrženo preizkusu eksplozije po odstranitvi zunanje cevi iz (PVC), pokaže odpornost na eksplozijo, ki je enaka 3 kg/cm2.

Analogni primerjalni preizkus, opravljen s prožno cevjo, izdelano iz klobučevine debeline 9 mm, pokaže odpornost na eksplozijo, ki je enaka 7 kg/cm2.

Na ta način je bilo dokazano, da lahko vod, prevlečen po postopku, ki je predmet tega izuma, doseže delovne tlake, ki so odločno višji od tistih, ki so prevlečeni po tradicionalnih postopkih, ki ne uporabljajo ojačitvenih sistemov.

Medtem ko je predmetni izum bil opisan in ilustriran v skladu z izvedbenimi oblikami, podanimi samo zaradi pojasnila in ne kot omejitev, pa bo strokovnjakom s tega področja jasno, da bodo lahko različne modifikacije v kombinacijah posameznih plasti in uporabljenih materialov, v medsebojnih razmerjih posameznih in/ali kombiniranih plasti, v številu in usmeritvi ojačitvenih plasti vnesene, ne da bi zaradi tega izstopile iz svojega okvirja in od svojega namena.

Claims (8)

1. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, sestavljena iz prožnega večplastnega cevnega lameja, ki ga je mogoče obrniti in katerega značilnost je, da je sestavljen iz zložene cevne strukture, sestavljene iz najmanj enega neprepustnega zunanjega filma (2), najmanj ene plasti poroznega materiala (3), ki jo je mogoče impregnirati s smolo in najmanj ene plasti, sestavljene iz ojačitvenih vlaken (4).

2. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnega zahtevka 1, za katero je značilno dejstvo, da se njena izdelava sestoji iz oblikovanja: a) najmanj enega ojačitvenega cevnega elementa (5) ali več večplastnih ojačitvenih cevnih elementov (4), dobljenih izhajajoč iz tkanin in/ali ravnih plošč na osnovi ojačitvenih vlaken, z medsebojnim prekrivanjem robov (2) in spajanjem le-teh s pomočjo toplotnega spajanja, vključujoč pri tem spajanju morebitno vstavljanje poroznih tančic (V) ali tkanin (T) termoplastičnih vlaken za vezivo med taistimi prekrivajočimi se robovi ravne tkanine ali plošče ojačitvenih vlaken, ki sestavljajo vsak cevni element (5); b) prevlečenje takega cevnega elementa (5) ali take večplastne kombinacije ojačitvenih vlaken (4) s cevnim elementom iz poroznega materiala (3), kakršen je klobučevina ali drug material, primeren za vsrkavanje toplotnotrdilnih smol; c) zunanja cevna prevleka (2), sestavljena iz cevnega filma iz neprepustnega plastičnega materiala.

3. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnih zahtevkov 1 in 2, za katero je značilno dejstvo, daje dobljeni prožni cevni lame mogoče impregnirati s toplotnotrdilno smolo in daje tak lame mogoče obrniti preko samega sebe, s pomikanjem naprej po notranjosti voda (6), ki gaje potrebno prevleči, s pomočjo tekočine pod tlakom, pri čemer znotraj voda prevzame obrnjeno večplastno zasnovo, pri kateri pride ojačitvena plast (4) v stik z notranjo steno voda, porozna plast (3), impregnirana s smolo, ostane v sredini, film (2) iz neprepustnega plastičnega materiala pa je postavljen v sredino.

4. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnih zahtevkov od 1 do 3, za katero je značilno dejstvo, daje v ojačitveni plasti (4), sestavljeni iz enega ali več cevnih elementov (5) v plasteh, koncentričnih, raztezek (L) prekrivajočih se toplotno spojenih robov sorazmeren s premerom cevi in/ali cevovodov (6), odpornostjo toplotnega spoja na razrez in notranjim delovnim tlakom, v primerjavi z bistveno konstanco obodne odpornosti na ojačitvene tkanine lom, po enoti dolžine napeljave, omenjeno toplotno spajanje je neprekinjeno po celi dolžini prekrivanja (4) robov in

-11ohranja ustrezno poroznost tkanin v odvisnosti od njihove impregniranosti s toplotnotrdilno smolo in odpornosti kompozita tkanina, smola, na razrez.

5. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnih zahtevkov od 1 do 4, za katero je značilno dejstvo, daje ojačitvena plast (4) izdelana z enim cevnim elementom (5), ali z množico prekrivajočih se cevnih elementov (5), v odvisnosti od zahtevane odpornosti na notranji delovni tlak cevovodov in/ali vodov (6), ki jih je potrebno prevleči.

6. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnih zahtevkov od 1 do 5, za katero je značilno dejstvo, da so v ojačitveni plasti (4) iz več koncentričnih cevnih elementov (5), področja toplotnega spajanja prekrivajočih se robov (L) postavljena tako, da so med seboj zamaknjena.

7. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot izhaja iz patentnih zahtevkov od 1 in 6, za katero je značilno dejstvo, da se ojačitvena plast (4) ponaša s prožnostnim modulom na vleko, ki je večji od 5 Gpa; omenjena ojačitvena plast je sestavljena iz steklenih vlaken E - S ali C tipa votek/osnova, ali pa iz tkanine iz aramidnih vlaken in/ali ogljikovih vlaken in/ali kombinacije le-teh v obliki tkanine, ravne tkanine ali netkane tkanine.

8. Notranja prevleka za cevovode in/ali vode pod tlakom, kot je opisana, z zadržkom, izraženim v zadnjem delu opisa, in kot je pojasnjeno v slikah, v skladu s predhodnimi patentnimi zahtevki in za specificirane namene.